ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7. ZBPP člen 10, 10/1, 10/1-3.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - tujec - dokazovanje vzajemnosti - bistvena kršitev pravil postopka
Organ za BPP v izpodbijanem sklepu ni obrazložil dejanske podlage za zaključek o neobstoju mednarodne pogodbe, ki bi bila podlaga za dodelitev BPP tožniku. Pravila postopka je kršil tudi s tem, ko tožniku pred odločitvijo ni dal možnosti izjave o odločilnih dejstvih.
Odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da je bila odločba upravnega organa že odpravljena, zato o tožnikovemu predlogu za izrek ničnosti (odpravljene odločbe) ni bilo mogoče odločati. Gre torej za pravilno in zakonito odločitev, ki temelji na določbi prvega odstavka 281. člena ZUP, ki določa, da se v primeru odprave odločbe ali izreku odločbe za nično, odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Ker odpravljena odločba ne more imeti več pravnih učinkov, bi po presoji sodišča morala sicer tožena stranka tožnikov predlog za izrek ničnosti zavreči in ne zavrniti, vendar ta odločitev na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ni vplivala.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - dohodek iz dejavnosti - davčni inšpekcijski nadzor - akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti - dokončna odločba
Po določbi 302. člena ZDavP-2 davčni organ (kljub izvršljivosti odmerne odločbe pred njeno dokončnostjo) ponovno odmeri dohodnino šele na podlagi dokončne odločbe, izdane v postopku nadzora pravilnosti izračunavanja in plačevanja akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - uresničenje pravice do sodnega varstva
Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva. V obravnavanem primeru je tožnik pravico do sodnega varstva že sam uresničil brez stroškovnih posledic, zato bi bila kakršnakoli drugačna odločitev od izpodbijane (zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoč) nerazumna.
V izreku izpodbijane odločbe mora biti navedeno podržavljeno premoženje, za katerega je določena odškodnina in delež. Obvezna sestavina zahteve za denacionalizacijo, v smislu določnosti zahtevka za denacionalizacijo, je navedba parcele, kolikor pa površina parcele ni znana, je treba v ugotovitvenem postopku ugotoviti površino.
ZUTD člen 11, 11/3, 129, 129/1, 129/1-9, 130, 130/8.
evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - program aktivne politike zaposlovanja - kršitev obveznosti
Iz zaposlitvenega načrta tožnika ne izhaja, da bi bil zaradi vključitve v program APZ tožnik oproščen obveznosti udeležbe zaposlitvenih razgovorov na vabilo prvostopnega organa, zato je nastopil zakonski razlog za prenehanje vodenja tožnika v evidenci brezposelnih oseb po deveti alineji prvega odstavka 129. člena ZUTD.
ZDavP-2 člen 101, 101/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 29, 29/1, 29/2.
odpis davčnega dolga - delni odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - dohodkovni kriterij - premoženje
Obročno plačilo ali odpis oziroma delni odpis davčnega dolga se lahko dovoli le v primeru, če se ugotovi ogroženost preživljanja, in le v primeru, če povprečni mesečni dohodki ne presegajo 229,52 EUR za celotni odpis in 448,86 EUR za delni odpis ter 459,04 EUR za obročno plačilo. Ker se za odpis ali delni odpis dolga preverja tudi premoženje zavezanca in njegovih družinskih članov, je odpis ali delni odpis dolga mogoč le v primeru, da zavezanec in njegovi družinski člani poleg dohodkov, ki ne presegajo zgoraj navedenih zneskov, tudi nimajo premoženja, iz katerega bi bilo mogoče davčni dolg poplačati.
ZZdr člen 15, 15/1, 15/1-7, 19. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4, 144/2, 144/3. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne Gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 10, 30, 30/1, 30/1-3, 39, 39/3.
inšpekcijski postopek - ukrep zdravstvenega inšpektorja - skrajšani ugotovitveni postopek - nujni ukrep v javnem interesu - prepoved uporabe male kurilne naprave - vezanost inšpekcijskega organa na sporočilo koncesionarja o ugotovljenih pomanjkljivosti
Prvostopenjski organ je imel dejansko in pravno podlago za ukrepanje, pri tem pa je tudi izrekel ukrep, ki ga pri izvrševanju nadzorstvenih nalog (inšpektor) ima pravico (in dolžnost) izreči, in sicer prepoved uporabe kurilne naprave, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za življenje in zdravje ljudi, in ki je tudi po svoji vsebini utemeljen na dejstvih, ki izhajajo iz poročila dimnikarskega koncesionarja.
ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 35, 35/1. ZGD-1 člen 425, 425/2. ZDavP-2 člen 2, 2/3.
davčna izvršba - izbris družbe iz sodnega registra - nadaljevanje postopka davčne izvršbe - aktivni družbenik
Po tem, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra, se je izvršba nadaljevala proti tožniku kot družbeniku. Proti družbeniku izbrisane družbe se je torej postopek davčne izvršbe nadaljeval in ne (ponovno) začel. Ker je bil tožnik edini družbenik izbrisane družbe in obenem tudi direktor družbe, so izpolnjene tudi zahteve, ki jih je za položaj aktivnega družbenika postavilo Ustavno sodišče.
ZSVarPre člen 12, 12/1, 12/1-4, 12/4. ZBPP člen 12.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - preživnina
Preživnina, ki jo je na podlagi sodne poravnave plačala tožnica, se mora upoštevati oziroma odšteti od njenih lastnih dohodkov. Iz listin upravnega spisa nadalje izhaja, da je tožnica preko banke vse od oktobra do vključno meseca septembra, na bančni račun mld. otroka nakazala tudi znesek otroškega dodatka v višini 50 EUR. Tudi glede otroškega dodatka velja razlaga po nasprotnem, glede na to da 12. člen ZSVarPre kot lastni dohodek, v 4. točki prvega odstavka določa tudi otroški dodatek, zato se torej ta znesek, poslan mld. otroku, ne šteje kot lastni tožničin dohodek.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZENDMPE člen 15, 15/3, 29, 29/5, 56.
ureditev meje - izravnava meje - mejna obravnava - strinjanje s predlagano mejo
Tožba, vložena po poteku trideset dni od vročitve upravnega akta s katerim je bil postopek končan, je prepozna.
Prvostopenjski organ je v skladu z določbo petega odstavka 29. člena ZENDMPE pravilno štel, da tožnika soglašata s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave, ker tožnika sodnega postopka ureditve sporne meje nista sprožila.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo Finančne in izravnalne pogodbe, je tudi Finančna in izravnalna pogodba pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodba).
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - sodna poravnava
S poravnavo se je tožnica zavezala, da bo sama nosila svoje stroške postopka in se je s tem odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka ter s tem preprečila nastop subrogacije v korist države. Tako je postala glavna zavezanka za plačilo stroškov, odobrenih iz naslova BPP, in sicer do celotne višine izplačanih stroškov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - interes pravičnosti
V konkretnem primeru ne gre za zapleteno dejansko in pravno stanje zadeve, prosilec pa tudi ne navaja nobenih okoliščin, povezanih z njegovo osebnostjo in z možnostjo, da se v kazenskem preiskovalnem postopku ni sposoben zagovarjati sam. Zato bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - vrednost kapitala ob pridobitvi - vrednost na nepremičnini opravljenih investicij - dokazovanje - cenitev
Med stroške, ki povečujejo vrednost kapitala ob pridobitvi, se skladno z 98. členom ZDoh-2 všteva vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečuje uporabno vrednost nepremičnine, če jih je plačal zavezanec. Investiranje samo po sebi torej ni dovolj, davčno upoštevni so le (dokazani) stroški investicij pod pogojem, da jih je plačal zavezanec. Gre za dejstva, ki se že po naravi stvari dokazujejo z listinsko dokumentacijo (računi, dobavnicami, bančnimi izpiski, blagajniškimi prejemki, potrdili).
stvarna pristojnost - ugovor dolžnika - davčna izvršba - davčna izvršba na premičnine - pristojno sodišče - zarubljene premičnine v lasti tretjega - tožba zoper davčni organ za ugotovitev lastninske pravice
Tožeča stranka s tožbo ne izpodbija upravnega akta, to je sklepa davčnega organa, temveč vlaga tožbo na ugotovitev lastninske pravice v skladu z napotkom iz sklepa davčnega organa. Ta temelji na tretjem odstavku 182. člena ZDavP-2, ki se (v okviru postopka davčne izvršbe) nanaša na postopanje z ugovorom dolžnika, da so zarubljene premičnine last tretje osebe. Posebnih določb o pristojnosti sodišča za odločanje o tožbi na ugotovitev lastninske pravice ZDavP-2 ne vsebuje. Veljajo torej splošna pravila o pristojnosti sodišč za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih.
upravni spor - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
Tožnik ne navede ne škode ne morebitnih težko popravljivih posledic, ki grozijo oziroma ki bi mu lahko nastale zaradi izvršitve izpodbijane odločbe. Kot razlog navaja le, da se z izpodbijano odločitvijo prekomerno posega v njegovo lastninsko pravico. To pa glede na zakonsko ureditev za izdajo začasne odredbe ni dovolj.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - vlaganja v zunanjo ureditev objekta - relevantno obdobje
Obveznost iz naslova plačila NUSZ nastane ob začetku leta za tekoče leto in je zavezanec tega plačila lahko oproščen, če je izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 12.a člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, torej če gre za zavezanca, ki je v preteklem letu vložil sredstva v zunanjo ureditev tam naštetih objektov. Tožnica je 29. 12. 2011 vložila vlogo za oprostitev plačila NUSZ za leto 2012. Ker se predlagana oprostitev nanaša na leto 2012, se tožnica pri tem lahko sklicuje na vlaganja v letu pred nastankom obveznosti plačila NUSZ za leto 2012, v konkretnem primeru torej na vložena sredstva v letu 2011.
S tem ko je normodajalec štel za potrebno, da podrobneje razloži, kaj šteje v zunanjo ureditev objektov (fasade, strehe, stavbno pohištvo – okna), je zunanjo ureditev objektov omejil na posege na samem objektu, ki predstavljajo izboljšavo stanja in tudi videza stavbe.
Če investitor v roku iz prvega odstavka 201. člena ZGO-1 ni vložil zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah ZGO-1, se je po preteku tega roka štelo, da prisilna izvršba po 11. členu ZUN-ČG ni več odložena. To pa je pomenilo tudi, da je bilo inšpekcijsko ukrepanje po ZGO-1 v primeru, če je investitor vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, odloženo do sprejema odločitve v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
Tožeča stranka procesne predpostavke, izkazovanja pravnega interesa ali določene pravice v smislu 3. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1, ni izpolnila, saj v tožbi in zahtevi za izdajo začasne odredbe ni izkazala, da bi kot pravna oseba oziroma organizacija uveljavljala kakšno svojo pravico ali pravno korist oziroma pravni interes, ki ne bi bil zamejen „s pristojnostmi oziroma pooblastili ter nalogami, ki jih ima upravni organ v okviru izvrševanja svoje upravne funkcije“.