brezplačna pravna pomoč - izvajanje brezplačne pravne pomoči - odločba - obrazložitev - sodna poravnava - zastopanje na naroku - nepravdni postopek
V Odvetniški tarifi obstaja podlaga za določitev nagrade za zastopanje na naroku v nepravdnem postopku. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni pojasnila zakaj šteje, da je nagrada za zastopanje na naroku že zajeta v nagradi za sklenitev sodne poravnave in zakaj se ne uporabi pravna podlaga Odvetniške tarife, ki ureja zastopanje na naroku.
ZUP člen 2, 43, 43/1, 260, 260/1, 260/1-9. ZCes-1 člen 3, 3/10. ZSPDSLS-1 člen 62.
upravna zadeva - stranski udeleženec - obnova postopka - javno dobro - oddaja nepremičnine v najem - zmotna uporaba materialnega prava
Odločanje ustanavljanja posebne pravice do uporabe javnega dobra je upravna zadeva, kar zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. Tožena stranka je namreč v javnopravnem interesu dolžna po eni strani zagotavljati splošno rabo javnih cest, ki so javno dobro, po drugi strani pa prav tako lahko v javnopravnem interesu omogoči pod zakonsko določenimi pogoji ustanovitev pravice do posebne rabe javnega dobra. S tem ko je tožena stranka odločala o ustanovitvi posebne pravice do uporabe javnega dobra, je odločala kot oblastni organ, kar izhaja iz same narave nepremičnine, s katero je razpolagala. Ker gre v obravnavani zadevi po naravi stvari za upravno zadevo, to pomeni, da bi morala tožena stranka v skladu z ZUP odločiti o tožničini zahtevi o priznanju položaja stranske udeleženke oziroma njeni zahtevi o obnovi postopka, odvisno od tega, v kateri fazi je postopek ustanovitve posebne pravice do uporabe javnega dobra.
davek na dodano vrednost (DDV) - oprostitev plačila DDV - odbitek vstopnega DDV - dobava blaga - mednarodni tovorni list (CMR) - račun
Iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da tožnik ni posredoval vseh zahtevanih CMR listin, da je v posameznih primerih sestavil za isto dobavo blaga in isti prevoz različni CMR, da CMR ne izkazujejo dejanskih prevoznih poti - nakladališče na naslovu ..., izpisano na vseh CMR, ni odhodni kraj, da CMR ne izkazujejo podatkov o namembnem kraju, da s hrvaškimi družbami ni sklenil pisnih pogodb in da niso razvidne medsebojne obveznosti iz Incoterms klavzul, ki bi morale biti označene na CMR, da ni razviden dogovor glede paritete dobav blaga, kje se bo blago prevzemalo, kdo bo plačal prevozne stroške, stroške nalaganja in razlaganja blaga, zavarovanje blaga med transportom, da CMR ne omogočajo preveritve, da je bilo blago dejansko odpeljano v drugo državo članico in da je kupec iz druge države članice to blago prejel.
obrestna mera - višina obresti - datum začetka teka obresti
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo U-I-85/21-11 z dne 24. 10. 2024, objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 96/24 z dne 15. 11. 2024 odločilo, da 25. člen ZDavP-2J, s katerim je bila spremenjena določba 95. člena ZDavP-2, ki se uporablja od 1. 1. 2017 dalje, ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - subjektivni pogoj - finančni pogoj - objektivni pogoj - zagrožena kazen zapora - pomen zadeve za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj
Tožnica neutemeljeno izpodbija ugotovitve v izpodbijani odločbi, da stranka z interesom izpolnjuje subjektivni oziroma finančni pogoj za dodelitev redne BPP. Toženka je pri ugotavljanju izpolnjevanja materialnih kriterijev za dodelitev BPP stranki z interesom ravnala skladno z določbo prvega odstavka 20. člena ZBPP, po kateri materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja strokovna služba za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Toženka pa je tudi pravilno ugotovila, da je za dodelitev redne BPP izpolnjen objektivni kriterij iz 24. člena ZBPP. Za presojo pogojev iz 24. člena ZBPP je v tej zadevi ključno, da stranka z interesom nastopa kot obdolženec v kazenskem postopku, in da se ji očita storitev kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena zaporna kazen do treh let. Po stališču Vrhovnega sodišča je v kazenskih postopkih pravica do BPP posebej varovana v povezavi s pravico do obrambe po 29. členu Ustave in 6. členu EKČP, saj je obdolženec v kazenskem postopku v posebej zahtevnem položaju.
ZVO-1 člen 157, 157/1, 20, 20/12. ZUP člen 9, 200. Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv člen 8, 8a, 8a (1), 8a (1)(d).
inšpekcijski postopek - odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - sodelovanje v postopku - načelo zaslišanja - neobrazložena odločba
Sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju moral prevzeti tožnik, pravilno ugotovljene.
Ker organ na prvi stopnji izpodbijane odločne ni ustrezno obrazložil, tožniku pa tudi ni bila dana možnost sodelovanja v postopku (pri ogledu inšpektorja), je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek
V prvem odstavku 7. člena ZBPP pa je določeno, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu lahko odobri le za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v RS, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v RS, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Za dodelitev BPP v upravnih postopkih oziroma v zadevah, ki se obravnavajo v drugih postopkih in ne sodnih, v določbah ZBPP tako ni podlage. Tako tožnikovi prošnji za odobritev BPP v postopku, ki se nesporno nanaša na prošnjo za dodelitev BPP pravno svetovanje oz. pomoč pri odpravi pomanjkljivosti po pozivu organa za BPP v zadevi Bpp 2670/2024 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, torej za pravno svetovanje v upravnem postopku, ni bilo mogoče ugoditi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obnova postopka - obnovitveni razlog - dejansko stanje - verjeten izgled za uspeh
Tožnik se ne strinja z izvedenim dokaznim postopkom. Toženka pravilno pojasni, da bi moral tožnik te razloge uveljavljati z rednimi pravnimi sredstvi, ne pa v postopku obnove. Tudi obsežno tožnikovo navajanje, da je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno, ne more biti razlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - pravica do izjave
Sodišče je tožbi ugodilo, ker tožena stranka tožnici ni dala možnosti, da bi se lahko pred izdajo izpodbijane odločbe izrekla o pomembnih dejstvih za odločitev (prvi odstavek 9. člena v zvezi s 1. in 5. točko tretjega odstavka in četrtim odstavkom 146. člena ZUP in 22. členom Ustave), ki jih je tožena stranka ugotovila po uradni dolžnosti.
tožba v upravnem sporu - sodna poravnava - stvarno pristojno sodišče - odstop tožbe pristojnemu sodišču
Sodna poravnava I P 90/2022 z dne 21. 12. 2023, ni bila sklenjena pri naslovnem sodišču, ampak je bila sklenjena pred Okrožnim sodiščem v Kranju, ki je tudi pristojno za odločanje o pravnem sredstvu zoper njo.
ZIntPK člen 4, 4-11, 27, 27/1, 28, 29. ZLS člen 37b, 37b/1.
nezdružljivost opravljanja funkcij - preprečevanje korupcije - samoupravna lokalna skupnost - nasprotje interesov - lokalna samouprava - nezdružljivost s funkcijo župana - kršitev osebne integritete
Funkcija člana Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) zaradi možnega nasprotja med interesi lokalne skupnosti, ki jih prestavlja župan ter interesi madžarske samoupravne narodne skupnosti, ki jih zasledujejo člani Sveta PMSNS, po naravi stvari ni združljiva s funkcijo poklicnega župana kot funkcionarja občine, ki jo opravlja tožnik. Članstvo župana v Svetu PMSNS zato nedvomno predstavlja okoliščino, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristansko in objektivno opravljanje nalog župana v smislu 11. točke 4. člena ZIntPK, zaradi česar je zakonodajalec navedeni funkciji opredelil kot nezdružljivi.
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik je namreč 23. 11. 2024 samovoljno, ne oziraje se na povzete zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil vse do 26. 11. 2024 in se po navedbi tožnikove pooblaščenke na dan obravnave nahaja v tujini. Ker tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor. Zato je sodišče tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
davek na motorna vozila - nastanek davčne obveznosti - davčna oprostitev - odmera davka
Vsi zakonski pogoji za nastanek davčne obveznosti so v obravnavani zadevi izpolnjeni. Glede na to, da je bilo vozilo v letu 2016 pripeljano in registrirano v Sloveniji zgolj začasno in posledično ni bilo obdavčeno z davkom na motorna vozila, se za namene odmere tega davka tožničina pridobitev oziroma registracija v letu 2021 šteje za prvo registracijo v smislu zgoraj citiranega 4. člena ZDMV-1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - rok za oddajo vloge - pravočasnost vloge - zavrženje vloge - javnopravna stvar - uporaba določb ZUP
V postopkih dodeljevanja javnih sredstev po javnih razpisih je poudarjeno dosledno izpolnjevanje formalnih zahtev, ki izhaja iz načela, da morajo biti vsi prijavitelji enako obravnavani. Tožbenemu sklicevanju, da pomanjkljivost na ovojnici, v kateri je bila vloga oddana, ni bistvena, zato sodišče ne more slediti.
Tudi če bi bile resnične tožnikove navedbe, da so varnostniki bili do prosilcev kdaj grobi, da prostori niso bili najbolj čisti, ob tem, da so bile zagotovljene sanitarije, (topla) voda, zdravstvena oskrba, obroki hrane trikrat dnevno, vsak prosilec je imel svojo posteljo, sodišče ni moglo skleniti, da bi v Republiki Bolgariji obstajale sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev take resnosti, da bi v primeru njegove predaje lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU. Tožnik ni uspel izpodbiti domneve načela medsebojnega zaupanja s posplošenim sklicevanjem na domnevno slabo stanje v Republiki Bolgariji.
ZZVR-1 člen 59. Odločba o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja (2019) člen IX.
inšpekcijski ukrep - uničenje stvari - odškodnina
Prepoved sajenja rastlin hmelja na okuženem območju izhaja iz 3. alineje prvega odstavka 10. člena Odločbe o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja. Določilo ne dopušča drugačne razlage kot absolutne prepovedi sajenja rastlin hmelja na okuženem območju, saj ne predvideva nobenih izjem, kdaj pa bi bilo sajenje rastlin hmelja na okuženem območju dopustno. Če je tožnik nasprotoval obsegu okuženega območja, bi moral ugovore v zvesti s tem vložiti v okviru odločbe fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019. Pravna podlaga ne dopušča nobene izjeme, ki bi določala, kdaj je na okuženem območju sajenje rastlin vseeno dopustno.
ZDoh-2 člen 96, 96/2, 96/2-2. SZ-1 člen 4, 4/1, 7, 7/1. SPZ člen 105, 105/1. URS člen 14.
dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna oprostitev - stalno prebivališče - pogoji za davčno oprostitev - etažna lastnina - načelo davčne pravičnosti
Po prvem odstavku 105. člena SPZ je etažna lastnina lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. S pogodbama z dne 17. 12. 2020 tako tožnica v stvarnopravnem pomenu stvari ni odsvojila stanovanjske hiše dvema kupcema, temveč je odsvojila dve stanovanji s pripadajočim zemljiščem. Oprostitev bi ji bila priznana (kot je pravilno navajala toženka na obravnavi), če bi tožnica prodala stanovanjsko hišo (enemu ali več kupcem, kjer bi imela stalno prebivališče), torej eno nepremičnino. Ker pa je stanovanjska hiša etažirana, je tožnica prodala dve stanovanji (oziroma eno stanovanje in 9/20 drugega stanovanja) v stanovanjski hiši, kar v pravnem smislu predstavlja dve stvari oziroma dve nepremičnini.
Oprostitev plačila dohodnine za stanovanjsko hišo z dvema stanovanjema je namreč določena za primer, ko se kot kapital odsvaja stanovanjska hiša in ne dve stanovanji v stanovanjski hiši s pripadajočim skupnim zemljiščem, kot je to pravilno izpostavljala toženka na glavni obravnavi.
Prvi in drugi odstavek 21. člena ZOA jasno določata, da je komisija izvedenski organ, ki izdela mnenje o vsebini in številu ur osebne asistence. Ni pa komisija tista, ki bi na podlagi ocene vseh v postopku predloženih in izvedenih dokazov sprejela odločitev, niti tožena stranka na njeno mnenje ni vezana. Odločitev je namreč izključno v pristojnosti tožene stranke (tretji odstavek 20. člena ZOA), mnenje komisije pa je le eden od dokazov, ki jih izvede v postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - znižanje preživnine
Iz sodnih odločb med drugih izhaja, da tožnik ni izkazal bistveno spremenjenih okoliščin glede zmožnosti plačevanja preživnine, kot tudi ne bistveno spremenjenih okoliščin na strani nasprotne udeleženke (matere mladoletnih otrok) ali bistveno nižjih potreb preživninskih zavezancev, kar je podrobneje pojasnjeno. Med drugim je navedeno, da niso bile ugotovljene nižje potrebe otrok, temveč so se te z vstopom mladoletne Č. Č. v šolo in posledično dvigom prispevka za vrtec za A. A. povečale. Posledično tudi ugotovljeni višji dohodki matere mladoletnih otrok C. C. ne predstavljajo bistvene okoliščine, ki bi utemeljevale morebitni predlog za znižanje preživnine.
ZDO člen 158. ZUP člen 164, 164/2. ZDavP-2 člen 77.
davek od premoženja - ugotovitveni postopek - izvajanje dokazov - predlog za zaslišanje priče - dokazovanje - zavrnitev dokaznih predlogov - pomanjkljiva dokazna ocena - kršitev pravil postopka
Tožnica utemeljeno očita kršitev pravil postopka, ki je podan, ker toženka predlaganega dokaza z zaslišanjem prič ni izvedla oziroma ga ni argumentirano zavrnila. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je treba dokazni predlog za zaslišanje prič izvesti ali pa ga ustavno skladno zavrniti, pri čemer morajo biti razlogi za zavrnitev argumentirano pojasnjeni, in sicer ali je dokaz nepotreben, ker je dejstvo že dokazano (npr. priča naj bi že ugotovljeno dejansko stanje le potrdila); nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovala za odločitev ni pravno odločilno; ali neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhajajo razlogi za zavrnitev predlaganih dokazov in izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, posledično pa je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.