ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 87, 110, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 143, 143/1, 143/2, 145.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor – vročanje – sprememba prebivališča
Dejstvo, da delavec spremeni svoj naslov, pa delodajalcu (pisno) ne sporoči novega naslova, ne more predstavljati okoliščine, zaradi katere delodajalec ne bi bil dolžan delavcu omogočiti zagovora. Če mu iz tega razloga pisanj (vabila na zagovor in odpovedi pogodbe o zaposlitvi) na naslovu, določenem v pogodbi o zaposlitvi, ne more osebno vročati, mora delodajalec vročitev teh pisanj opraviti po pravilih pravdnega postopka, ni pa zakonito, če iz tega razloga ne izvrši svoje dolžnosti in delavcu ne omogoči zagovora.
ZBan člen 3. OZ člen 6, 6/2, 239, 239/1. ZGD člen 258, 258/1, 258/2, 258/5. ZZad člen 14. ZFPPod člen 19, 19/1, 21, 21/4.
odškodninska odgovornost direktorja – negospodarno in protizakonito ravnanje direktorja – vlaganje v nelikvidne povezane družbe – bančni depoziti – zavarovanje posojila – skrbnost dobrega managerja
Za profesionalno osebo, ki svoje storitve opravlja na trgu, torej za plačilo, se predpostavlja (kot neizpodbitna domneva), da strokovna znanja, ki so potrebna za pravilno opravljanje storitve, ima. Njena ravnanja (dejanja) ali opustitve se zato presojajo po abstraktnih merilih, torej pravilih tiste stroke, s področja katere so strokovna znanja potrebna, da bi bila storitev pravilno opravljena. Odgovornost teh oseb je v opisanem pomenu objektivna, saj se odgovornosti razbremenijo le, če dokažejo, da so vzrok za neizpolnitev oziroma nepravilno izpolnitev dogodki oziroma ravnanja drugih oseb, ki jih ni mogoče predvideti oziroma se jih izogniti oziroma preprečiti njihovih negativnih posledic. Pri presoji predvidljivosti oziroma odklonljivosti teh dogodkov oziroma ravnanja pa niso pomembne subjektivne strokovne sposobnosti in znanja profesionalne osebe, temveč tista strokovna znanja in sposobnosti, ki se zanjo predpostavljajo. Od direktorja družbe se pričakuje, da se na posle in z njimi povezano financiranje ter računovodenje spozna.
Obveznost direktorja (članov uprave) je po svoji naravi obligacija prizadevanja. Merilo za presojo, ali je svoje obveznosti, povezane z vodenjem družbe, pravilno izpolnil, je zato njegovo ravnanje. Njegova izpolnitev bo zato nepravilna, če je ravnal v nasprotju s pravili poslovodne (managerske) stroke.
pobot – ugotavljanje v pobot postavljene terjatve – prisojena terjatev pod pogoji prisilne poravnave
Tudi kadar se tožena stranka brani vtoževani terjatvi s trditvijo, da je prišlo do predpravdnega oziroma izvenpravdnega pobota terjatve, ki je predmet tožbenega zahtevka, z njeno nasprotno terjatvijo do tožnika, pa je ta med pravdnima strankama sporna, je sodišče dolžno ugotavljati, ali je tožena stranka res imela terjatev do tožeče stranke, v kakšni višini je obstajala in kdaj je ta zapadla.
Prvostopno sodišče ni kršilo načela dispozitivnosti in razpravnega načela, ko je samo preračunalo, koliko znaša obveznost tožene stranke upoštevaje sklenjeno prisilno poravnavo, saj je to del materialnopravnega preizkusa utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Oškodovanec je v starosti 20 let utrpel hudo poškodbo vratne hrbtenice in pretres možganov s posledično posttravmatsko stresno motnjo, zato je primerna odškodnina za fizične bolečine in neugodnosti ter bodoče fizične bolečine, strah, skaženost in psihične bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 35.000,00 EUR kar predstavlja 35 povprečnih plač v času sojenja (19.11.2009).
IZVRŠILNO PRAVO - SODNI REGISTER - POGODBENO PRAVO
VSK0004744
ZIZ člen 107, 163, 163/4b, 165, 165/2, 165/3. ZNVP člen 37. OZ člen 86, 86/2. ZGD-1 člen 481, 481/3, 482, 482/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 47, 47/2.
izvršba na delež družbenika - vpis zaznambe sklepa o izvršbi v sodni register - pridobitev zastavne pravice na deležu družbenika - prepoved razpolaganja z deležem - oprava rubeža - učinki vpisa prepovedi razpolaganja z deležem - učinki vpisa prepovedi razpolaganja z nematerializiranimi vrednostnimi papirji - prepoved sklenitve pogodbe eni stranki
Zakon ne določa, da ima prepoved razpolaganja iz 2. odst. 165. čl. ZIZ kakšne drugačne učinke mimo zgoraj navedenega (rubež) oziroma da ima vpis te prepovedi v sodnem registru kakšne posebne učinke (tako kot npr. vpis prepovedi razpolaganja z nematerializiranimi vrednostnimi papirji).
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – škoda
Tožena stranka za novo škodo, ki je tožniku nastala, ne odgovarja, ker tožnik ni dokazal, da je škoda nastala kot posledica izpostavljenosti hlapom solne kisline med opravljanjem dela.
ZZVZZ člen 94. OZ člen 132, 179. POZZ člen 263, 244.
odškodninska odgovornost zavoda – protipravnost
Ravnanje toženca, ki je tožniku z odločbo zaključil bolniški stalež, ni bilo protipravno. Napake v postopku, pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nova škoda – elementi odškodninskega delikta
V času odločanja o odškodnini za nepremoženjsko škodo ponovna operacija, kateri je bil podvržen tožnik, ni bila predvidena. Zaradi operacije je prestajal dodatne bolečine, neugodnosti in strah, utrpel je novo škodo, ki ni bila pričakovana. Iz tega razloga je upravičen do dodatne odškodnine ob predpostavki, da so glede odgovornosti tožene stranke podani vsi elementi odškodninskega delikta.
reparacija – reintegracija – odpoved pogodbe o zaposlitvi
V kolikor je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavrnjen, tožbeni zahtevek za reparacijo in reintegracijo ni utemeljen.
SPZ člen 44, 217. ZTLR člen 54. ZPP člen 360, 360/1.
priposestvovanje služnosti poti – trenutek priposestvovanja – dogovor o priznanju služnosti – učinek vpisa služnosti v zemljiško knjigo
Kasneje podpisana pogodba o priznanju služnosti ni ustvarila služnosti poti, temveč je služnost nastopila po samem zakonu po poteku priposestvovalne dobe. Pogodba o priznanju služnosti poti omogoča vpis služnosti v zemljiško knjigo brez pravnomočne ugotovitvene sodbe, vpis v zemljiško knjigo pa ni konstitutivne narave.
Upoštevaje, da nagrada za postopek po tarifni številki 3100 ZOdvT vključuje tudi pridobivanje podatkov, potrebnih za uveljavljanje tožbenih zahtevkov v sodnem postopku, tožena stranka do posebne nagrade za izvensodna opravila po tarifni številki 2200 ZOdvT ni upravičena.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – uporaba materialnega prava - valorizacija delno plačane odškodnine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – telesne bolečine
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, telesne bolečine, udarec in zvin desne rame, udarec v desno ključnico, udarec v desno koleno, nateg vratnih mišic.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 5.
javni uslužbenec – napredovanje – ocenjevanje
Ne glede na to, da je bil tožnik v času pred zaključkom napredovalnega obdobja imenovan za mentorja in da je v tem času pripravil mentorski načrt, je dejstvo, da je mentorstvo opravljal šele po poteku napredovalnega obdobja. Iz tega razloga mu tožena stranka pri oceni utemeljeno ni podala dodatnih točk iz naslova mentorstva.
odškodninska tožba proti tretjim osebam – aktivna legitimacija - samostojna škoda družbenika – refleksna škoda
V skladu s 1. odstavkom 264. člena ZGD-1 tožeča stranka nima aktivne legitimacije za refleksno škodo, imela pa bi aktivno legitimacijo za samostojno škodo, ki bi ji nastala poleg škode, ki je nastala družbi.
Zahtevek na podlagi določil o verziji ni utemeljen, saj tožeča stranka stroškov, uveljavljanih na verzijski podlagi, niti v tožbi niti kasneje, ni točneje opredelila. Navedla je le celotne dolgovane zneske po posameznih mesecih, ne pa tudi po posameznih pravnih podlagah, zato jih na podlagi podanih navedb stranke ni bilo mogoče razdružiti in zahtevku delno ugoditi. Dolžnost stranke je namreč, da v celoti obrazloži in dokaže vtoževano terjatev, ni pa naloga sodišča, da bi samo pregledovalo vse predložene listine in ugotavljalo, katera posamezna postavka iz posameznega računa je utemeljena (če tega v trditveni podlagi ni navedla sama stranka).
ZIZ člen 15, 62, 62/2. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 13, 13/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1.
predlog za odložitev plačila sodne takse – pravočasnost predloga za odložitev plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti – stečajni dolžnik – pravdni postopek, začet na podlagi izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine – prekinitev pravdnega postopka – prevzem pravde
Tožeča stranka je bila o vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi obveščena skupaj z vročitvijo sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi, ki ji je bil vročen 22. 2. 2010. Učinek navedenega sklepa je na podlagi 2. odst. 62. člena ZIZ v tem, da se začeti izvršilni postopek nadaljuje kot pravdni postopek, katere posledica je tudi nastanek taksne obveznosti v višini razlike med plačano takso v izvršilnem postopku in predpisano taksno obveznostjo v tar. št. 1111 za pravdni postopek. V kolikor tožeča stranka ni vložila pritožbe zoper razveljavitveni sklep na podlagi 2. odst. 62. člena ZIZ, je na tej podlagi morala vedeti, da ji bo nastala taksna obveznost.
ZIZ člen 4, 4/1, 31, 31/2, 32, 32/1, 40, 40/9. ZDavP-2 člen 18, 18/1, 19, 19/1, 19/2. ZIZ-H člen 38.
predlog za opravo poizvedb pri DURS-u – posredovanje podatkov – uspešna izvedba izvršilnega postopka – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – actio Pauliana – podatki o dolžnikovem premoženju – dolžnikova pretekla razpolaganja – seznam dolžnikovega premoženja - veljavnost novele ZIZ-H
Za uspešno izvedbo izvršilnega postopka so pomembni le podatki, ki se nanašajo na dolžnikovo premoženje, ne pa tudi podatki o premoženju tretjih oseb. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je upnikov predlog za opravo poizvedb pri DURS-u zavrnilo, saj od DURS ni bilo upravičeno zahtevati posredovanja podatkov o dolžnikovih preteklih razpolaganjih s premoženjem.
starostna pokojnina - pokojninska doba - naknadno priznana pokojninska doba
Naknadno priznano obdobje pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, se upošteva samo za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine. Pri pokojninah, uveljavljenih do 31. 12. 1999, je treba pri odstotnem povečanju pokojnine upoštevati določbo 1. odst. 52. člena ZPIZ/92, po kateri se je starostna pokojnina odmerila največ v višini 85 % pokojninske osnove. Kljub naknadno priznanemu vštetju časa izgnanstva – begunstva v skupno pokojninsko dobo, starostne pokojnine v višjem odstotku od 85 % ni mogoče odmeriti.
pravnomočen izvršilni naslov - izbris družbe iz sodnega registra - družbenik izbrisane družbe - nadaljevanje postopka
Prvi odstavek 53. čl. ZIZ namreč določa, da sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. In ker v obravnavanem primeru novi dolžnik ne izpodbija samo odločitve o stroških, ampak celoten sklep (o izvršbi), bo odločitev sodišča prve stopnje o stroških sestavni del odločitve o ugovoru.
Upravičencu iz 4. alinee 2. člena ZPIZV, ki mu je bila z odločbo vojaškega nosilca obveznega zavarovanja pravica do pokojnine priznana v letu 1992, se pokojnina odmeri ob upoštevanju pokojninske osnove, določene v točkah, ki je navedena v odločbi vojaškega nosilca obveznega zavarovanja. Število točk se pomnoži z vrednostjo točke za mesec december 1990, od tako izračunane pokojninske osnove se odmeri pokojnina glede na pokojninsko dobo, ki jo je zavarovanec dopolnil do 30. 9. 1991, v odstotku, ki bi mu pripadal po vojaških predpisih.