izbrisna tožba – protiustavnost zakonskega določila, na podlagi katerega je bil opravljen vpis v zemljiško knjigo – uveljavljanje vračila nepremičnine v denacionalizacijskem postopku
Ker je določba 38. člena ZZelP protiustavna, so vpisi, ki so bili na njeni podlagi opravljeni v zemljiško knjigo, materialnopravno neveljavni. To velja ne glede na to, ali so bili vpisi opravljeni pred ali po izdaji odločbe US RS.
verjetnost terjatve na ugotovitev očetovstva – začasna odredba o preživljanju skupnih otrok – ogroženost otrokovega preživljanja
Ker gre pri ugotovitvi očetovstva za občutljivo statusno vprašanje, je treba biti pri presoji verjetnosti terjatve (v okviru postopka za izdajo začasne preživninske odredbe) previden. Stopnja previdnosti pa je odvisna tudi od tega, kako ogroženo bi bilo otrokovo preživljanje, če začasna odredba ne bo izdana.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – ugovor – zapuščina brez dedičev – prehod zapuščine na državo – univerzalna sukcesija – kaduciteta – odgovornost za zapustnikove dolgove – vrednost prevzetega premoženja – trditveno in dokazno breme
Republika Slovenija, na katero po zakonu preide zapuščina brez dedičev, za dolgove zapustnika odgovarja (tako kot dedič) do višine vrednosti podedovanega oz. prevzetega premoženja ob smrti zapustnika. Za razbremenitev te odgovornosti je na njej dokazno breme o vrednosti prevzetega premoženja ob smrti zapustnika in o tem, da je bila ta že v celoti izčrpana.
Sodišče mora ob izdaji novega sklepa o razdelitvi pozneje najdenega premoženja najprej oceniti, ali je bila dana izjava po vsebini odpoved dediščini – v tem primeru razdeli novo najdeno premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ali pa gre za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu dednega deleža sodediču. V tem primeru sodišče odstopa glede novo najdenega premoženja ne more upoštevati.
pravočasnost napovedi pritožbe – spor majhne vrednosti
Pritožbene trditve glede utemeljenosti odločitve v sodbi niso pomembne in jih pritožbeno sodišče ni obravnavalo. Navedene pritožbene trditve, bi namreč bile lahko učinkovite le pod pogojem, da bi jih tožena stranka uveljavljala v pravočasni pritožbi, ki bi sledila pravočasni napovedi pritožbe.
Kršitev mandatne pogodbe je podana, če odvetnik ne izpolni svoje obveznosti, je ne izpolni pravilno ali jo izpolni z zamudo. Prevzemnik naročila (odvetnik) pa mora izvršiti naročilo po prejetih navodilih kot dober gospodar ter paziti na naročiteljeve interese, ki mu morajo biti vodilo (1. odst. 768. čl. OZ). Na naročiteljevo zahtevo mu mora o stanju poslov poročati, za pomanjkljivo poročilo, kakor tudi za zamolčanje okoliščin, ki so pomembne za mandanta, je odškodninsko odgovoren.
URS člen 14, 22. ZPP člen 80, 339, 339/2, 339/2-11.
procesna sposobnost - poslovna sposobnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postavitev novega izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi o tožničini razsodnosti v času sklepanja pogodbe, še posebej pa glede na zaznave izvedenk v izvedenskih mnenjih in celo glede na navedbe same tožnice oziroma njenega pooblaščenca, pritožbeno sodišče resno dvomi v obstoj tožničine procesne sposobnosti. Ker sodišče prve stopnje kljub ugotovitvam izvedenk v izvedenskih mnenjih tega vprašanja ni razjasnilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
začasna odredba – prepoved izplačila bančne garancije – verjeten obstoj terjatve – zvijačno ravnanje – zloraba pravice iz garancije
Zvijačno ravnanje upravičenca do garancije je lahko podano tudi v primeru, če je upravičenec do garancije tisti, ki je povzročil, da naročnik garancije ni mogel izpolniti svojih pogodbenih obveznosti ali da je prišel v zamudo.
Določili 920. člena ZOR in smiselno enako določilo 944. člena OZ sta kogentni določbi v smislu izključitve odgovornosti (nasprotno pogodbeno določilo je nično).
S kasnejšim stečajnim postopkom nad toženo stranko je tožeča stranka zaradi neizpolnitve obveznosti tožene stranke iz potrjene prisilne poravnave pridobila pravico uveljavljati terjatev v višini, kot bi jo lahko uveljavljala v samem stečajnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0007190
OZ člen 335, 619, 633.
odgovornost za napake – zastaranje – nastanek škode – konkretiziranost pritožbene navedbe
Pritožbena navedba, da sodišče ni izvedlo dokaznega postopka, “čeprav je tožena stranka o dodatnih stroških (torej škodi), ki jih je imela z dokončanjem tožnikovega dela in o popravilu napak tožnikovega dela, navajala že v ugovoru“, je premalo konkretizirana, da bi pritožbeno sodišče nanjo moglo konkretno odgovoriti.
ZFPPIPP člen 499, 499/3. ZFPPIPP-A člen 34. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 7, 7/1, 7/2.
nagrada stečajnemu upravitelju
Ker Pravilnik predvideva nagrado za posamezna opravila, ki jih stečajni upravitelj opravi v stečajnem postopku (za izdelavo otvoritvenega poročila; za preizkus terjatev; za unovčenje stečajne mase in razdelitev) je določbo 34. člena novele potrebno razlagati tako, da se v primeru, če je opravilo, za katerega se odmerja nagrada, opravljeno po 13.6.2009, odmeri nagrada v skladu s Pravilnikom.
mandatna pogodba – obveznost rezultata – odstop od pogodbe – rok za odpravo kršitev
Tožena stranka je s prevzeto obveznostjo rezultata sprejela nase točno definirano nalogo, zato bi se morala zavedati, da mora ves čas ne le sama izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti, pač pa tudi slediti povečanju prodaje in spremljati izvajanje obveznosti tožeče stranke, ki niso bile le finančne narave. Če bi ob spremljanju izvedbe izdelanega vsebinskega in terminskega načrta razvojnega programa zasledila, da rezultata, predvidenega s pogodbo, ne bo mogla izpolniti zaradi nesodelovanja tožeče stranke, bi morala nedvoumno opozoriti tožečo stranko, da bo s tem preprečila povečanje prodaje, ji določiti rok za odpravo kršitve in če v danem roku kršitev ne bi bila odpravljena, sama odstopiti od pogodbe iz krivdnih razlogov na strani tožeče stranke.
parcelna številka – zemljiška knjiga – kataster – identifikacijski znak - poočitba
Zemljiškoknjižno sodišče mora v primeru, ko je predlogu za glavni vpis predložena listina, v kateri je nepremičnina, glede katere se predlaga vpis, označena s parcelno številko, katere spremembo je zemljiškoknjižno sodišče pred tem po uradni dolžnosti poočitilo, preizkusiti, ali gre za isto nepremičnino.
V primeru, da je med postopkom obstajala procesna ovira litispendence, pa sodišče prve stopnje glede nje ni ničesar odločilo tako dolgo, da je med tem nastopila že procesna ovira res iudicata, je sodišče dolžno po uradni dolžnosti presojati le obstoj slednje kot močnejše procesne ovire.
Tudi po združitvi več pravd v skupno obravnavanje, pravdi obdržita svojo samostojnost, zato ne pride do nikakršnega “zlitja tožbenih zahtevkov”, temveč mora sodišče glede na procesne določbe o obstoju litispendence in obstoju pravnomočno razsojene stvari to ugotavljati, kot da pravdi nista združeni. To velja tudi v primeru denarnih vključenih zahtevkov, ko tožeča stranka z eno tožbo vtožuje iz iste dejanske in pravne podlage v več zadevah denarno terjatev za isto obdobje.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-1, 103/4-2, 104, 104/2, 104/2-1, 493, 493/2, 495, 495/1, 495/1-2, 499, 499/1, 499/1-1, 499/1-6, 499/3, 500. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 23.
nagrada stečajnega upravitelja - časovna uporaba ZFPPIPP in Pravilnika - faze stečajnega postopka
Stečajni upravitelj je upravičen do nadomestil za izdelavo otvoritvenega poročila in za preizkus terjatev, če je v konkretnem stečajnem postopku opravljal funkcijo stečajnega upravitelja v fazi neposredno po začetku stečajnega postopka in v fazi preizkušanja terjatev. Zgolj zaradi tega, ker se je stečajni postopek začel pred dnem 1.10.2008, ni izključena uporaba 1. in 2. tč. IV. odst. 103. čl. ZFPPIPP, saj sta fazi: 1. prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika ter izdelava otvoritvenega poročila in 2. preizkus terjatev, skupni prejšnji in sedanji ureditvi.
protipravnost ravnanja - ugovor zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve – nastanek škode – objektivni zastaralni rok – subjektivni zastaralni rok
Ko poteče objektivni zastaralni rok, je terjatev zastarana ne glede na to, če subjektivni rok še ni potekel.
nasprotna izvršba – obseg vrnitve – obresti od preveč plačanega zneska v izvršbi
Nasprotna izvršba je specifična oblika uveljavljanja kondikcijskega zahtevka, ki je dopustna samo, če so izpolnjeni pogoji iz 67. čl. ZIZ. Določilo I. odst. 67. čl. ZIZ je potrebno tolmačiti tako, da ima dolžnik možnost v postopku nasprotne izvršbe poleg glavnice zahtevati tudi zamudne obresti in stroške. Pravno podlago za odmero zamudnih obresti pa predstavlja določilo 193. čl. OZ, ki določa, da kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.