vknjižba lastninske pravice - izbrisna tožba – zastaranje izbrisne tožbe
Do vpisa je prišlo 8.7.1998, torej v času veljavnosti ZZK, ki je veljal od 16.7.1995 do 15.9.2003. 16.9.2003 je začel veljati novi ZZK – ZZK-1. ZZK je v 2. odstavku 102. člena med drugim določal, da se mora izbrisna tožba vložiti v 3 letih od vložitve predloga za vpis izpodbijane vknjižbe. Rok je bilo torej treba računati od vložitve predloga in ne od vpisa. V konkretnem primeru je torej 3-letni rok iztekel najkasneje 8.7.2001. To je bilo še v času veljavnosti ZZK. ZZK-1, ki roka za vložitev izbrisne tožbe ne določa več, je začel veljati 16.9.2003. Ker je stari rok, torej rok po ZZK, potekel pred uveljavitvijo ZZK-1, novega roka ni več mogoče uporabiti, čeprav je bila tožba vložena po novem zakonu. V obravnavanem primeru vprašanje zastaranja ne more biti sporno, saj se je 3-letni rok v celoti iztekel v času veljavnosti ZZK. Z uveljavitvijo ZZK-1 ni mogel „oživeti“.
Za odločitev o morebitni deljeni odgovornosti obeh udeležencev v prometni nezgodi po 2. odstavka 154. člena OZ je treba presoditi navedbo tožene stranke, da je voznica osebnega vozila prispevala k nastanku in posledicam nezgode s tem, da naj bi (preden je zagledala manever voznika tovornega vozila) vozila prehitro, več kot 130 km/h.
V primerih kadar taksna obveznost velja tudi za druge udeležence postopka, ni razloga, da ne bi bili tudi slednji opravičeni plačila sodnih taks, če po svojem splošnem premoženjskem stanju ne zmorejo teh stroškov brez škode za nujno preživljanje sebe in svoje družine.
javni uslužbenec – plača – dejansko delo – zapadlost – pravna korist – dajatvena tožba – zavrženje tožbe
Tudi pri dajatveni tožbi mora za dopustnost tožbe obstajati pravna korist tožnika, ki je podana šele z zapadlostjo zahtevka. To pomenim, da se tožba v delu, v katerem se nanaša na terjatve, ki do konca glavne obravnave še niso zapadle, zaradi pomanjkanja pravne koristi zavrže.
predhodna odredba - presoja pogojev za izdajo predhodne odredbe
Ker dajatveni del oziroma nalog za plačilo ni bil razveljavljen, le pravnomočen ni postal, gre za sodno odločbo o denarni terjatve, ki še ni izvršljiva, torej za odločbo domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ.
tožba na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – ugotovitveni zahtevek – dajatveni zahtevek – sprememba tožbe – rok za vložitev tožbe
Za izpodbijanje dolžnikovega pravnega dejanja ne zadošča zgolj ugotovitveni zahtevek, saj zgolj ugotovitvena sodba še ne vzpostavlja stanja, ki bi tožniku omogočalo poplačilo njegovih terjatev. Tožnik je šele na prvem naroku poleg ugotovitvenega postavil še dajatveni zahtevek (kar nedvomno predstavlja spremembo tožbe v smislu 184. člena ZPP), to pa je bilo že po preteku zakonsko določenega triletnega roka za izpodbijanje pravnih dejanj iz 257. člena OZ.
ZZK-1 člen 133, 133/1, 46, 46/1, 46/2, 124, 146, 148.
vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti – podlaga za vpis – predložitev odločbe zemljiškoknjižnemu sodišču – sklep o denacionalizaciji
V domeni organa ali sodišča, ki izda odločbo, za katero zakon določa, da se na njeni podlagi vpis v zemljiško knjigo opravi po uradni dolžnosti, je, da takšno odločbo predloži zemljiškoknjižnemu sodišču, to pa ob njenem prejemu začne zemljiškoknjižni postopek odločanja o vpisih, ki izhajajo iz takšne listine in s to vknjižbo povezanih vpisov.
Toženka že več let ne plačuje neprofitne najemnine, kot je določena v najemni pogodbi. Ker je kljub opominu ni plačala, je zahtevek na odpoved najemne pogodbe utemeljen.
standard obrazloženosti odmere stroškov po višini – stroški izvedenca – odmera stroškov
Sodišče je zadostilo standardu obrazloženosti odmere stroškov po višini s tem, ko je v izpodbijanem sklepu sistematično, upoštevajoč posamezne stroškovnike, navedlo, katere priglašene stroške in nagrado je priznalo izvedencu ter v kakšni višini je to storilo, na samih stroškovnikih v spisu pa je odmero ustrezno zaznamovalo in specificiralo tako, da je za vsako postavko priglašenih stroškov in nagrade razvidno, ali je bila priznana v celoti ali zgolj delno.
ZD člen 9. ZFPPIPP člen 418. ZPP člen 97, 205, 205-1, 208, 208/1, 339/2-11.
stečaj zapuščine – stečajni upravitelj – prekinitev pravdnega postopka – prehod zapuščine na državo - zapuščina brez dediča
Namen stečaja zapuščine je enak namenu stečajnega postopka nad pravno osebo in postopka osebnega stečaja, in sicer, da se prepreči razlikovanje med stečajnimi upniki ne glede na to, ali obstajajo dediči zapuščine ali ne oziroma, da se prepreči, da terjatve upnikov ne bi bile poplačane, če zapuščina ostane brez dedičev. Stečajna upraviteljica je tako tista, ki je upravičena prevzeti pravdo, saj je njej z začetkom stečajnega postopka podeljena pravica, da skrbi za zapuščino pokojnega tožnika. V primeru, da bo uspela, bo tako v konkretnem postopku izterjano premoženje postalo predmet stečajne mase, ki se bo razdelilo med upnike pokojnega zapustnika, v morebitnem preostanku pa bo v skladu s sklepom o dedovanju pripadlo Republiki Sloveniji.
Stranki sta dogovorili za izvedbo manjših in enostavnejših del, kot so priklop centralne napeljave na javno plinsko napeljavo, dobava in montaža radiatorjev ter izdelava vodne instalacije v kotlovnici, kar ne predstavlja večjih in zahtevnejših del, ki terjajo večje število izvajalcev, gradbeno dovoljenje oziroma izdelavo projekta. Glede na to je sporni dogovor o gradbenih delih podjemna pogodba in ne gradbena.
Pravdni stroški, ki jih je imela tožena stranka v zvezi s popravnim sklepom (stroški sestave vloge z dne 11.5.2010), niso bili potrebni za pravdo, zato jih tožena stranka nosi sama (1. odst. 155. člena ZPP). Enako velja tudi za stroške predloga za dopolnitev popravnega sklepa.
ZZK-1 člen 132, 132-4, 157, 157/1, 158, 158/2-1, 160, 160/2.
ugovor zoper sklep zemljiškoknjižnega sodišča – odločanje o ugovoru – nedovoljenost ugovora – pravni interes – pričakovalna pravica – prepoved navajanja novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku
Pritožnik utemeljuje svoj pravni interes na podlagi pričakovalne pravice, ki izhaja iz predložene pogodbe o finančnem leasingu, in sicer na podlagi pravice do odkupa nepremičnine. Pričakovalna pravica pa se varuje kot pravica le, če v času, ko se v takšno pričakovalno upravičenje poseže, le-to že bilo mogoče varovati z ustreznim zahtevkom.
ZVCP-1 člen 130, 130/4, 130/4.d, 130/5, 131, 131/3. ZP-1 člen 26, 27.
idealni stek – realni stek – odmera sankcije v steku
Obdolženec je s tem, ko je vozil pod vplivom alkohola, istočasno pa je imel v organizmu tudi prepovedano drogo, storil dva prekrška in ne enega, zato mu je sodišče pravilno odmerilo sankcijo za vsak prekršek posebej, nato pa mu na podlagi določil o steku izreklo enotno sankcijo.
Tožena stranka je neupravičeno uveljavljala nagrado pooblaščencu za konferenco s stranko, za sestavo oziroma priglasitev stroškov in za poročilo stranki, saj so po 17. členu ZOdvT ta opravila že zajeta v stopnjo postopka, za katero je bila odmerjena nagrada po tarifni številki 3468.
spor o avtorski pravici – pravila za postopek v sporu majhne vrednosti
Tožeča stranka je tožbo v predmetni zadevi vložila na podlagi določb ZASP. Gre za spor iz avtorske pravice, ki pa po določbi 444. člena ZPP ne štejejo za spore majhne vrednosti.
nastanek taksne obveznosti – plačilo sodne takse ob vložitvi napovedi pritožbe - nepopolna vloga - napoved pritožbe
Pritožbene navedbe, da bi tožeča stranka sodno takso za pritožbo morala plačati šele, ko bi pritožbo zoper sodbo vložila in ne že pred izdajo obrazložene sodne odločbe, so neutemeljene, saj ZPP-D v 1. odst. 105.a člena določa, da je treba sodno takso za napoved pritožbe plačati ob vložitvi vloge, ki vsebuje napoved pritožbe.
Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 2, 2-1, 2-2, 2-3, 2-4, 2-5, 3, 3/1, 4.
nagrada stečajnega upravitelja – nagrada za delo stečajnega upravitelja – vrednost vnovčene razdelitvene mase – uporaba odredbe
Ker že iz predloga stečajne upraviteljice izhaja, da v obravnavanem primeru uporaba kriterijev iz 2. do 5. točke 2. člena Odredbe ni bistveno vplivala na višino odmerjene nagrade, je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo upraviteljici nagrado ob upoštevanju zneska vnovčene razdelitvene mase po postavki I. tabele iz prvega odstavka 3. člena Odredbe in v zadostni meri podalo razloge o utemeljenosti odmerjene nagrade po višini.
izbrisna tožba – protiustavnost zakonskega določila, na podlagi katerega je bil opravljen vpis v zemljiško knjigo – uveljavljanje vračila nepremičnine v denacionalizacijskem postopku
Ker je določba 38. člena ZZelP protiustavna, so vpisi, ki so bili na njeni podlagi opravljeni v zemljiško knjigo, materialnopravno neveljavni. To velja ne glede na to, ali so bili vpisi opravljeni pred ali po izdaji odločbe US RS.
verjetnost terjatve na ugotovitev očetovstva – začasna odredba o preživljanju skupnih otrok – ogroženost otrokovega preživljanja
Ker gre pri ugotovitvi očetovstva za občutljivo statusno vprašanje, je treba biti pri presoji verjetnosti terjatve (v okviru postopka za izdajo začasne preživninske odredbe) previden. Stopnja previdnosti pa je odvisna tudi od tega, kako ogroženo bi bilo otrokovo preživljanje, če začasna odredba ne bo izdana.