domnevni lastnik – dobroverni lastniški posestnik – razpolagalna sposobnost – ničnost pogodbe – močnejši pravni naslov
Tožnik, ki je dokazal, da je domnevni lastnik stanovanja, ima močnejši pravni naslov od toženke, ki stanovanje zaseda brez pravnega naslova. Toženka ni dokazala nedobrovernosti tožnika, ki je stanovanje kupil od MB, ki ji ga je prodala toženka s prodajno pogodbo 19.4.2000, za katero je bilo ugotovljeno, da je zaradi navideznosti nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062934
ZPP člen 243, 247, 254. ZVO-1 člen 149.
dokaz z izvedencem – razlogi za postavitev novega izvedenca – vzdrževanje komunalnega omrežja – obvezna javna služba – odškodninska odgovornost občine – odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošne koristne dejavnosti
Izgradnja in vzdrževanja sistema za odtok voda je naloga občine/toženke. Njena dejavnost mora biti izvedena tako, da ne povzroča škode na premoženju tožnika in ne degradira življenjskega okolja. V primeru neustreznega (nevodotesnega) sistema za odtok meteornih in kanalizacijskih voda gre povračilo škode, ki iz tega izvira, naložiti toženi stranki. Ob ugotovitvi, da je od 900 litrov v sistem omrežja vlite vode po 30 minutah izteklo le 100-150 litrov vode, ta zagotovo ni brezhiben, zato je toženka dolžna opraviti njegovo sanacijo in odpraviti nastalo škodo.
URS člen 34, 39, 39/1. KZ člen 169, 169/1, 169/2, 169/3, 170, 170/1, 170/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 378, 378/4.
obrekovanje – razžalitev – verbalni delikt - dejstva – vrednostna sodba – zaničljiva kritika – zaničevalni namen - politična dejavnost
Predmet trditve pri kaznivem dejanju obrekovanja po prvem odstavku 170. člena KZ so dejstva, lahko tudi insinuacije, nikoli pa zaključki oziroma vrednostne sodbe. Tem je namenjeno kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 169. člena KZ.
neupravičena pridobitev – podlaga, ki se ni uresničila – prosta presoja dokazov
Ker tožnik ni uspel dokazati podlage, zaradi izjalovitve katere naj bi utrpel neutemeljeno prikrajšanje, toženki pa bili neupravičeno obogateni, njegovemu tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
pritožba zoper sklep o izbrisu – dopustnost pritožbe
Ker se za postopek izbrisa, če v oddelku VII.3 ZFPPIPP ni drugače določeno, po 429. čl. ZFPPIPP uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, po 1. odst. 14. čl. ZSReg pa je zoper sklep o vpisu (tudi vpisu izbrisa) v sodni register pritožba dovoljena, je pritožba dovoljena tudi zoper ugotovitveni sklep o pravnomočnosti sklepa o obstoju izbrisnega razloga.
Ker do nesreče z obravnavanim delovnim strojem (stebrni vrtalni stroj) lahko vedno pride tudi iz nezakrivljenih razlogov (npr. slabost), saj so hoteni ali nehoteni posegi v delovno območje stroja povsem mogoči, četudi izrecno prepovedani, se toženka svoje objektivne odškodninske odgovornosti ne more rešiti. Tožnikov poseg v delovno območje stroja namreč ne more šteti za nepričakovanega, toženkino odgovornost pa zmanjšuje na 60%.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nejasni in nasprotujoči si razlogi sodišča prve stopnje
Zaradi takšnih nasprotujočih si in nejasnih razlogov sodišča prve stopnje, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku, izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. S tem pa je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
odgovornost za škodo – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – čas čakanja na odmero odškodnine kot kriterij pri odmeri odškodnine – zavlačevanje postopka s strani ene od strank
Sodna praksa se je sicer izrekla o tem, da lahko sodišče pri odmeri pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo upošteva tudi čas čakanja na njeno odmero. Vendar pa mora imeti odmera višje odškodnine na račun dolgotrajnosti postopka utemeljene razloge v zavlačevanju postopka s strani ene izmed strank ali morda celo zlorabi procesnih pravic. Zato je treba v vsakem primeru posebej presoditi, ali je res šlo za tako dolg postopek s takimi procesnimi razpolaganji, ki zahtevajo odmero višje odškodnine. Nobenega od navedenih razlogov pa pritožnica ne zatrjuje. Zato ji na podlagi te okoliščine višja odškodnina ne more pripasti.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-1, 435, 435/1, 435/1-1.
obstoj izbrisnega razloga - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - nepredložitev letnega poročila
Družba je v ugovoru smiselno trdila, da je Agenciji Republike za javnopravne evidence in storitve predložila svoja letna poročila, vendar teh trditev ni dokazala, saj poročil ugovoru ni niti priložila. Dokaz z zaslišanjem direktorja družbe pa kot edini predlagani ni primeren dokaz za dokazovanje zatrjevanega dejstva.
tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke – oporoka pred pričami – podpisi oporočnih prič – oblika oporoke
Bistvenega pomena je, da sta oporočni priči prepoznali oporoko kot tisto listino, ki sta jo takrat podpisali. Niso pa pravilne pritožbene navedbe, da ni jasno, kako je do sestave oporoke sploh prišlo. Iz izpovedb oporočnih prič je razvidno, kako je potekalo podpisovanje oporoke.
ZDen člen 60, 60/2, 88. ZPP člen 286b. ZUP člen 147, 147/3.
denacionalizirano premoženje - ničnost razpolaganja s podržavljenim premoženjem – vračilo v naravi – razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja možnost vrnitve – ugotovitvena tožba - pravni interes
Dokler je v teku denacionalizacijski postopek, upravičenec izkazuje pravni interes za ugotovitev ničnosti razpolaganja s podržavljenim premoženjem.
ZPP člen 116, 156, 156/1, 343, 351. ZIZ člen 4, 4/3.
pravni interes za pritožbo - potrdilo o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - napačen pravni pouk - vrnitev v prejšnje stanje - stroški, nastali z obravnavanjem predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Toženka lahko kadarkoli sodišču prve stopnje predlaga, da razveljavi potrdilo o pravnomočnosti sodbe in sklepa, ne more pa se zoper ugotovitev pravnomočnosti pritožiti, kljub temu da izpodbijani sklep vsebuje takšen pravni pouk. Z napačnim pravnim poukom namreč stranki ni mogoče dati pravnega sredstva, ki ga zakon ne predpisuje.
Stroški, ki nastanejo z obravnavanjem predloga za vrnitev v prejšnje stanje, po 1. odstavku 156. člena ZPP vedno bremenijo stranko, ki je predlagala vrnitev v prejšnje stanje. Gre namreč za stroške, ki jih je stranka povzročila po naključju, ki se je njej primerilo.
SZ člen 25, 25/1, 49, 49/1, 72, 72/1, 73, 75, 75/1, 77, 77/1. ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-7. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 2, 3, 5.
imenovanje predsednika skupnosti lastnikov – upravljanje večstanovanjske stavbe – skupnost lastnikov kot pravna oseba
Za presojo pravilnosti postopka imenovanja predsednika skupnosti lastnikov, ki se kot njen zakoniti zastopnik (in ne kot upravnik) vpiše v sodni register, je odločilno, ali je bil imenovan skladno z določili Statuta Skupnosti lastnikov hiše, ne pa določbe SZ -1 in Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb o imenovanju upravnika.
Tožba je bila po fikciji vročena dne 4. 3. 2010, ko je preteklo 15 dni od dne, ko je bil toženec obveščen o sodni pošiljki. 30-dnevni rok je iztekel v soboto 3. aprila, zato je bil odgovor na tožbo, oddan tega dne priporočeno na pošto, pravočasen.
skupno premoženje – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Skupno premoženje predstavlja skupek premoženjskih pravic zakoncev in je praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, tako da ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče. Zato vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje lahko vplivajo le na velikost deležev na skupnem premoženju, ne more pa z vlaganjem posebnega premoženja v skupno premoženje vlagatelj pridobiti posebnega premoženja. Z vlaganji posebnega premoženja v nepremičnino, ki spada v skupno premoženje zakoncev, se namreč le poveča vrednost skupnega premoženja
ZGD-1 člen 295, 295/2, 300, 300/5, 395, 395/1, 395/1-2.
skupščina delniške družbe – izpodbojnost skupščinskih sklepov – razlogi za izpodbojnost – vpis v register
Postopanje uprave v zvezi s potrdili KDD o imetništvu delnic in morebitna odslovitev delničarjev iz skupščine, lahko predstavlja le razlog za izpodbijanje sklepov skupščine po 2. točki 1. odst. 395. člena ZGD-1. Izpodbijani sklep pa kljub morebitni protipravnosti ni neveljaven sam po sebi, ampak je le pendenten, dokler se ga ne izpodbije oziroma dokler ne poteče rok za njegovo izpodbijanje.
vknjižba lastninske pravice - izbrisna tožba – zastaranje izbrisne tožbe
Do vpisa je prišlo 8.7.1998, torej v času veljavnosti ZZK, ki je veljal od 16.7.1995 do 15.9.2003. 16.9.2003 je začel veljati novi ZZK – ZZK-1. ZZK je v 2. odstavku 102. člena med drugim določal, da se mora izbrisna tožba vložiti v 3 letih od vložitve predloga za vpis izpodbijane vknjižbe. Rok je bilo torej treba računati od vložitve predloga in ne od vpisa. V konkretnem primeru je torej 3-letni rok iztekel najkasneje 8.7.2001. To je bilo še v času veljavnosti ZZK. ZZK-1, ki roka za vložitev izbrisne tožbe ne določa več, je začel veljati 16.9.2003. Ker je stari rok, torej rok po ZZK, potekel pred uveljavitvijo ZZK-1, novega roka ni več mogoče uporabiti, čeprav je bila tožba vložena po novem zakonu. V obravnavanem primeru vprašanje zastaranja ne more biti sporno, saj se je 3-letni rok v celoti iztekel v času veljavnosti ZZK. Z uveljavitvijo ZZK-1 ni mogel „oživeti“.