DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061391
ZD člen 9. ZPP člen 205, 208.
zapuščina brez dedičev – vstop v zapustnikova pravna razmerja – kaduciteta – dediščina postane last Republike Slovenije
Pri prehodu zapuščine brez dedičev v lastnino Republike Slovenije gre za poseben način derivativne pridobitve lastnine in za univerzalno pravno nasledstvo, tako da Republika Slovenija vstopi v celoti v zapustnikova pravna razmerja glede pravic in stvari, ki bi bile sicer predmet dedovanja in so sedaj prešle v last Republike Slovenije. S tem Republika Slovenija vstopi tudi v procesna razmerja zapustnika.
OZ člen 393, 406. ZPP člen 286, 286b, 286b, 339/2-8.
solidarnost upnikov
Ker je bil tožnik le ena od pogodbenih strank podjemne pogodbe (na strani naročnikov) in je tudi plačal le del dogovorjenega plačila in ni trdil, da je solidarnost dogovorjena, ni zakonske podlage, da bi tožnik lahko od tožene stranke terjal zmanjšanje plačila v višini stroškov celotne sanacije strehe (enako velja tudi za primer, da bi se zahtevek obravnaval kot odškodninski).
pravična denarna odškodnina - odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodišče ne more stranke oprostiti plačila sodnih taks za takse, glede katerih je taksna obveznost nastala pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Tako določa 13. člen ZST-1, tako pa je določal tudi 1. odst. 14. člena ZST, ki je veljal do uveljavitve novega ZST-1.
zastaranje terjatve zavarovanca do zavarovalnice pri zavarovanju pred odgovornostjo
Če je oškodovanec vložil tožbo za plačilo odškodnine zoper tožečo stranko, začetek teka zastaralnega roka terjatve zavarovanca do zavarovalnice pri zavarovanju pred odgovornostjo ni vezan na plačilo odškodnine, ampak na čas, ko je tožeča stranka prejela odškodninsko tožbo.
Pravni prednik tožnikov I.T. ni užival spornih nepremičnin v dobri veri, da so njegova izključna lastnina, glede na to, da so bile sporne nepremičnine pridobljene v času trajanja zakonske zveze I.T. in M.T. in zato predstavljajo njuno skupno premoženje.
O toženčevi v (procesni) pobot uveljavljani terjatvi mora biti odločeno v izreku, sicer je ta pomanjkljiv, pa tudi v nasprotju z razlogi in se ga ne da preizkusiti, česar se ne da odpraviti z dopolnilno sodbo, saj je izrek pri ugovoru pobotanja v pravdi skladno s 3. odstavkom 324. člena ZPP sicer tročlenski, a enoten, kajti odločitev o dajatvenem delu zahtevka je pogojena z odločitvijo o ugotovitvenih delih (ne)obstoja terjatev strank.
Ne gre za zmoto o predmetu delitve, če je stranki znana vrednost nepremičnine, ki se deli, in vrednost kredita, ki še ni odplačan, pa se ga zaveže prevzeti.