ZDR člen 126, 134, 134/2. OZ člen 347, 378. SKPgd tarifna priloga točka 2. Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti tarifna priloga točka 1.
plača - plačilni dan - zamuda - zakonske zamudne obresti
Delodajalec je dolžan delavcu izplačati plačo v višini, kot mu ta pripada skladno z določbami panožne kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi najkasneje v roku 18 dni po preteku plačilnega obdobja, če pa je plačilni dan pri delodajalcu prej, pa prvi naslednji dan po tem plačilnem dnevu. Zakonske zamudne obresti pa mu je dolžan plačati od naslednjega dne glede na nastanek zamude, to je od prvega naslednjega dne po dnevu, ki je določen za izplačilo plače, ne pa od takrat, ko od delavca izve, da ta ni zadovoljen z izplačilom plače.
ZJU člen 24, 24/1, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3.
javni uslužbenec – premestitev – sklep o premestitvi – delovne potrebe – učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Četudi iz obrazložitve sklepa o premestitvi ni razvidno, da je bila premestitev potrebna za zagotovitev učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa, premestitev ni sama po sebi nezakonita. Nezakonita bi bila, če razloga za premestitev tožena stranka v sodnem postopku ne bi dokazala ali če bi bilo ugotovljeno, da je bila rezultat diskriminacije in šikaniranja tožnika.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 179. ZPP člen 182, 182/3.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – tožbeni zahtevek – eventualna kumulacija
Če tožnik s podrednim tožbenim zahtevkom zahteva nekaj manj (in ne nekaj drugega) kot s primarnim tožbenim zahtevkom, ne gre za eventualno kumulacijo tožbenih zahtevkov. Kumulacija je le navidezna, tako da mora sodišče prve stopnje oba tožbena zahtevka obravnavati kot enoten tožbeni zahtevek.
predložitev seznama dolžnikovega premoženja – sredstva izvršbe
Upnik lahko predlaga, da dolžnik predloži seznam svojega premoženja, če verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, pri tem pa mora biti izvršilni postopek v teku.
neprijava terjatev v stečaju - odpravljiva nesklepčnost tožbe
Dokazilo, ki ga je ponudila tožeča stranka glede obstoja tožene stranke, ne pojasnjuje, kako je bil zaključen stečajni postopek, ki je bil začet s sklepom gospodarskega sodišča. Ker je ZPPSL dopuščal, da že začet postopek stečaja ni nujno zaključen z izbrisom stečajnega dolžnika iz registra (npr. prisilna poravnava v stečaju) brez konkretnih podatkov o izbrisu prvotne toženke ni mogoče zanesljivo sklepati na nastanek pravnih posledic v smislu prenehanja terjatve tožeče stranke v posledici neprijave terjatve v stečajnem postopku.
ZJU člen 22, 22/3, 22/5, 154, 154/3. ZDR člen 75, 80, 80/2, 81, 81/3, 83. OZ člen 86, 88.
javni uslužbenec – policijski ataše – napotitev v tujino – aneks k pogodbi o zaposlitvi – ničnost
Odpovedi aneksa k pogodbi o zaposlitvi ne urejajo določbe ZJU in področnih zakonov, ki urejajo napotitev policijskih atašejev v tujino, tako da je treba uporabiti določbe ZDR, ki na splošno ureja delovna razmerja. Skladno s tem zakonom je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati le v primerih, določenih z zakonom, zaradi česar je pogodbeno določilo aneksa k pogodbi o zaposlitvi, da se aneks odpove brez odpovednega roka, če je javnemu uslužbencu izdano pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, nično. Na podlagi takšne odpovedi brez odpovednega roka aneks k pogodbi o zaposlitvi ne more prenehati veljati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – prekluzivni rok – zavrženje tožbe
Zamuda prekluzivnega tridesetdnevnega roka, ki teče od prejema odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ima za posledico zavrženje tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reparacijo in reintegracijo in ne zavrnitve tožbenega zahtevka.
ZPP člen 8. ZDR člen 6, 81, 81/4, 88, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani sodbi opredelilo do vseh relevantnih dejstev, ker se do preostalih dejstev ni opredelilo, ni poseglo v pravico do izjave v postopku, ki zagotavlja, da sodišče navedbe stranke vzame na znanje, pretehta njihovo relevantnost ter se opredeli do tistih, ki so bistvenega pomena za odločitev.
predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije – sodna odpoved najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov
Ureditve spornih razmerij med najemodajalcem in najemnikom najemodajalec ne more doseči z izbrisom najemnika iz sodnega registra brez likvidacije, ker temu postopek izbrisa po določbah ZFPPIPP ni namenjen.
skupno premoženje – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Skupno premoženje predstavlja skupek premoženjskih pravic zakoncev in je praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, tako da ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče. Zato vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje lahko vplivajo le na velikost deležev na skupnem premoženju, ne more pa z vlaganjem posebnega premoženja v skupno premoženje vlagatelj pridobiti posebnega premoženja. Z vlaganji posebnega premoženja v nepremičnino, ki spada v skupno premoženje zakoncev, se namreč le poveča vrednost skupnega premoženja
ZPP člen 116, 156, 156/1, 343, 351. ZIZ člen 4, 4/3.
pravni interes za pritožbo - potrdilo o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - napačen pravni pouk - vrnitev v prejšnje stanje - stroški, nastali z obravnavanjem predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Toženka lahko kadarkoli sodišču prve stopnje predlaga, da razveljavi potrdilo o pravnomočnosti sodbe in sklepa, ne more pa se zoper ugotovitev pravnomočnosti pritožiti, kljub temu da izpodbijani sklep vsebuje takšen pravni pouk. Z napačnim pravnim poukom namreč stranki ni mogoče dati pravnega sredstva, ki ga zakon ne predpisuje.
Stroški, ki nastanejo z obravnavanjem predloga za vrnitev v prejšnje stanje, po 1. odstavku 156. člena ZPP vedno bremenijo stranko, ki je predlagala vrnitev v prejšnje stanje. Gre namreč za stroške, ki jih je stranka povzročila po naključju, ki se je njej primerilo.
ničnost – zastaranje – kondikcijski zahtevek – neupravičena pridobitev - začetek teka zastaralnega roka
Ker obveznost na podlagi nične pogodbe ne nastane, nastane povračilna obveznost takoj, ko je opravljena izpolnitev z vsebino obveznosti iz nične pogodbe.
Stroški, ki so nastali v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, ki je bil podan tekom pravdnega postopka, so sestavni del pravdnih stroškov in se o njihovi povrnitvi odloči z odločbo, s katero se pravdni postopek konča (v kolikor o njih ni bilo že odločeno tekom postopka).
izločitev izvedenca – izločitveni razlogi – dvom v nepristranskost - odgovornost za drugega – vzgojnovarstveni zavod - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost vrtca – izvajanje nadzorstva – skrbnost dobrega strokovnjaka – padec otroka
Neupoštevanje mnenj izvedenca v drugih pravdnih postopkih oz. morebitna tamkajšnja slabša kvaliteta, kot tudi njihova istosmernost (vselej podana v korist toženih strank), ne morejo predstavljati izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.
Vzgojiteljica oz. njena pomočnica sta otroke ustrezno peljali oz. spremljali tako, da je prva hodila spredaj, zadnja pa na koncu vrste. Iz dejanskih ugotovitev ne izhaja, da bi se otroci prerivali oz. porivali oz. da bi kakorkoli povzročali nered, kar pomeni, da škodnega dogodka tudi ni mogoče pripisati neustrezni vzgoji delavk vrtca njihovih varovancev. Zato je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je padec mld. tožnika bil naključen. Za takšna naključja pa zavarovanec tožene stranke ne odgovarja.
neupravičena pridobitev – podlaga, ki se ni uresničila – prosta presoja dokazov
Ker tožnik ni uspel dokazati podlage, zaradi izjalovitve katere naj bi utrpel neutemeljeno prikrajšanje, toženki pa bili neupravičeno obogateni, njegovemu tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
pritožba zoper sklep o izbrisu – dopustnost pritožbe
Ker se za postopek izbrisa, če v oddelku VII.3 ZFPPIPP ni drugače določeno, po 429. čl. ZFPPIPP uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, po 1. odst. 14. čl. ZSReg pa je zoper sklep o vpisu (tudi vpisu izbrisa) v sodni register pritožba dovoljena, je pritožba dovoljena tudi zoper ugotovitveni sklep o pravnomočnosti sklepa o obstoju izbrisnega razloga.
Ker do nesreče z obravnavanim delovnim strojem (stebrni vrtalni stroj) lahko vedno pride tudi iz nezakrivljenih razlogov (npr. slabost), saj so hoteni ali nehoteni posegi v delovno območje stroja povsem mogoči, četudi izrecno prepovedani, se toženka svoje objektivne odškodninske odgovornosti ne more rešiti. Tožnikov poseg v delovno območje stroja namreč ne more šteti za nepričakovanega, toženkino odgovornost pa zmanjšuje na 60%.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-1, 435, 435/1, 435/1-1.
obstoj izbrisnega razloga - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - nepredložitev letnega poročila
Družba je v ugovoru smiselno trdila, da je Agenciji Republike za javnopravne evidence in storitve predložila svoja letna poročila, vendar teh trditev ni dokazala, saj poročil ugovoru ni niti priložila. Dokaz z zaslišanjem direktorja družbe pa kot edini predlagani ni primeren dokaz za dokazovanje zatrjevanega dejstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062934
ZPP člen 243, 247, 254. ZVO-1 člen 149.
dokaz z izvedencem – razlogi za postavitev novega izvedenca – vzdrževanje komunalnega omrežja – obvezna javna služba – odškodninska odgovornost občine – odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošne koristne dejavnosti
Izgradnja in vzdrževanja sistema za odtok voda je naloga občine/toženke. Njena dejavnost mora biti izvedena tako, da ne povzroča škode na premoženju tožnika in ne degradira življenjskega okolja. V primeru neustreznega (nevodotesnega) sistema za odtok meteornih in kanalizacijskih voda gre povračilo škode, ki iz tega izvira, naložiti toženi stranki. Ob ugotovitvi, da je od 900 litrov v sistem omrežja vlite vode po 30 minutah izteklo le 100-150 litrov vode, ta zagotovo ni brezhiben, zato je toženka dolžna opraviti njegovo sanacijo in odpraviti nastalo škodo.