preložitev naroka zaradi bolezni - vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Kvalificirano dokazilo za preložitev naroka zaradi bolezni pomeni, da mora biti predlog dokazno podprt z ustreznim zdravniškim potrdilom, ne pa, da je edini verodostojen dokaz obrazec iz Pravilnika o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka za glavno obravnavo ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem.
Značilnost sklepov procesnega vodstva, zoper katere ni dovoljena samostojna pritožba, je, da ne postanejo samostojno materialno pravno pravnomočni. Sodišče zato na te sklepe ni vezano in jih lahko vselej spremeni, če ugotovi, da niso bili potrebni.
nagrada stečajnemu upravitelju – otvoritveno poročilo upravitelja
Stečajni upravitelj ne more predlagati nagrade za otvoritveno poročilo za opravljeno delo pred 1. 10. 2008, če to ni bilo sestavljeno v skladu z novim stečajnim zakonom. Za opravila, ki so bila opravljena pred 12. 6. 2009 ni mogoče uporabiti Pravilnika, ker njihovih določil ni mogoče uporabiti retroaktivno. Za ta čas (od 1. 10. 2008 do 12. 6. 2008) se odmeri nagrada po Odredbi, v skladu z določnim predlogom upravitelja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062047
OZ člen 190, 747. ZPP člen 214, 214/2.
neupravičena obogatitev – sodba presenečenja – pogodba o skladiščenju – podjemna pogodba – dogovor o ceni – bistvene sestavine skladiščne pogodbe – priznana dejstva – odplačni namen pogodbe – običajna cena
Zmotna je odločitev sodišča prve stopnje v delu, da zaradi odsotnosti soglasja o bistvenih sestavinah, natančneje o ceni skladiščenja, skladiščna pogodba ni bila sklenjena.
V konkretnem primeru je treba, četudi cena skladiščenja med strankama, ki sta gospodarska subjekta, ni bila izrecno dogovorjena, sklepati na odplačni namen pogodbe. Pritožbeno sodišče zato sodi, da je med pravdnima strankama, kljub odsotnosti izrecnega dogovora o ceni skladiščenja, do sklenitve skladiščne pogodbe prišlo, posledično pa mora tožena stranka za skladiščenje plačati tožeči stranki običajno ceno.
dogovor o krajevni pristojnosti – uveljavljanje dogovora o krajevni pristojnosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine - krajevna pristojnost v e-izvršbi
Določbi 40. člena ZIZ, ki določa, da se predlogi za izvršbo v informacijskem sistemu lahko obdelujejo avtomatizirano, in 41. člena ZIZ, ki določa, da mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti listino o sporazumu o pristojnosti, predstavljata specialni določili v razmerju do 4. odstavka 69. člena ZPP-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0002704
ZK člen 133, 133/1, 146, 146/1. ZKP člen 111, 111/1-5, 445d.
dopustnost spremembe obtožbe – zastaranje kazenskega pregona - sodba o kaznovalnem nalogu - kaznivo dejanje zoper življenje in telo
Obdolžencu se je res po prvotni obtožbi očitala storitev kaznivega dejanja grdega ravnanja po I. odst. 146 čl. KZ v zvezi s katero mu je bila izdana sodba o kaznovalnem nalogu, na ugovor razveljavljena. Kasneje v teku postopka je prišlo do spremembe obtožbe v očitek storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe (I. odst. 133. čl. KZ v zv. z II. odst. 16. čl. KZ), kar je ob upoštevanju določil čl. 445d ZKP dopustno. Zaradi pretrganj v zadevi ni prišlo do zastaranja kazenskega pregona.
Ker tožeča stranka ni plačala sodne takse v roku, ki ji ga je določilo sodišče, odločitev o kasneje vloženem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pa na navedeno taksno obveznost ne more vplivati, se šteje, da je tožba umaknjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0067014
ZPP člen 81, 274, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 42, 42/1.
načelo kontradiktornosti – pravni interes – procesne predpostavke – izguba pravnega interesa – začetek stečajnega postopka nad toženo stranko – odškodninska odgovornost poslovodstva – notranja pravna razmerja med družbo in družbeniki
Procesne predpostavke, med katere sodi tudi vprašanje pravnega interesa za sodno varstvo materialne pravice, se nanašajo na vprašanje dopustnosti pravdnega postopka.
Za odškodninsko odgovornost poslovodstva v razmerju do upnikov, mora biti poleg splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost, vzročna zveza in škoda) izpolnjena dodatna, posebna predpostavka, in sicer mora biti nad družbo začet stečajni postopek.
vpliv pravnomočnega izbrisa pravne osebe iz sodnega registra na stečajni postopek – stečajni postopek proti izbrisani družbi
Dolžnik je bil pravnomočno izbrisan iz sodnega registra, zato je pravilen zaključek, da je z dnem izbrisa dolžnik prenehal obstajati in da zato zoper njega ni mogoče voditi stečajnega postopka. S pritožbenimi razlogi, da z registrskimi sklepi ni bila seznanjena, pritožnica v tem postopku ne more uspeti. Družbeniki pravnih oseb, ki so predmet izbrisa, postanejo udeleženci postopka izbrisa šele z vložitvijo ugovora proti sklepu o izbrisu. Sklep o začetku postopka izbrisa se vroča zgolj pravni osebi, ki je predmet izbrisa, ter objavi na straneh AJPESA.
Šele s sklenitvijo posojilne pogodbe z dne 3. 1. 2007 sta stranki s strani tožene stranke nakazane zneske naknadno konvertirali v posojilo in je zato šele z dnem podpisa te pogodbe nastala tako obveznost tožeče stranke, da prejeto vrne kot terjatev tožene stranke, da zahteva od tožeče stranke vrnitev danih nakazil z obrestmi. Zaključek prvostopnega sodišča, da je tožena stranka šele s sklenitvijo posojilne pogodbe pridobila terjatev do tožeče stranke, je zato pravilen.
odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti G1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti - ugovor sukcesivnega zastaranja - zakonske zamudne obresti
V skladu s prvim odstavkom 99. člena SPZ lahko lastnik, če ga kdo tretji protipravno vznemirja, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, s tožbo zahteva, da vznemirjenje preneha. Tožba, navedena v tem določilu, se v teoriji in sodni praksi imenuje negatorna tožba in zajema varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem. Vznemirjanje mora biti protipravno (kar pomeni, da je rezultat človekovega ravnanja, in da tisti, ki vznemirja, do tega nima pravice), trajno ali se ponavljajoče (tu po vložitvi tožbe). Ker je lastninska pravica načeloma neomejena, mora tožena stranka dokazati, da ima na stvari v lasti tožeče stranke, kakšno pravico na primer stvarno služnost, zaradi katere je upravičena omejevati lastninsko pravico tožeče stranke.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom – duševno zdravje – resno ogrožanje drugih – povzročanje materialne škode
Glede na psihično stanje, ki ga spremlja hiperaktivnost, agresivni vložki in preganjalno nanašalna blodnjavost, si pridržana oseba povzroča veliko materialno in socialno škodo ter obenem tudi resno ogroža druge. Dejstvo, da je (pred sprejemom na oddelek pod posebnim nadzorom) udarila zdravnico, potrjuje, da je postala heteroagresivna in dokazuje nesposobnost obvladovanja, s tem pa huje ogroža zdravje drugih. Stališče sodišča, da je potrebno zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez pritožničine privolitve, je zato pravilno.
dopustnost pritožbe – vložitev pritožbe po osebi, ki te pravice nima - zavrženje pritožbe - pisno pooblastilo odvetniku – odločba o brezplačni pravni pomoči
Odločba o brezplačni pravni pomoči ne more nadomestiti pisnega pooblastila stranke.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053431
URS člen 56. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZZZDR člen 106/1. 0.
regulacijska začasna odredba v sporu iz razmerij med starši in otroki dopustnost dokaza – dovoljen dokaz – dokazovanje – dokaz, pridobljen z zvočnim snemanjem brez soglasja snemane osebe -
Ker gre za mladoletnega otroka, imata otroka po določbi 56. člena URS pravico do posebnega varstva. Sodišče je zato upravičeno uporabiti tudi dokaze, pridobljene z zvočnim snemanjem, brez soglasja snemane osebe.
Datum priznanja pravice do pokojnine še ne pomeni avtomatično tudi pričetka njenega izplačevanja. Glede začetka izplačevanja je potrebno uporabiti 1. odstavek 157. člena ZPIZ-1, kjer je določeno, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Prvi pogoj za pridobitev pravice je izpolnjen že z dnem nastanka invalidnosti, vendar je to pravico v smislu izplačila invalidske pokojnine mogoče realizirati šele z dnem odjave oziroma prenehanja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Upoštevaje predvsem, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen le dve leti, da je po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti prejemal nadomestilo za čas brezposelnosti in da se je po petih mesecih ponovno zaposlil, je primerna odškodnina ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi odškodnina v višini plače in pol.
izpodbijanje sklepov skupščine – izključitev glasovalne pravice družbenika - kolizija interesov družbe in družbenika
Družbenikova upravljalska pravica, udejanjena na skupščini, ni absolutna. Omejena je v tistih primerih, ko v koliziji interesov družbe in družbenika obstaja možnost, da bodo družbenika na skupščini pri uresničevanju glasovalne pravice vodile njegove lastne koristi, ne pa koristi družbe.
Šele s sklepom skupščine o določitvi nagrade direktorju družbe se je vzpostavilo dolžniško upniško razmerje med družbo in njenim direktorjem, na eni strani terjatev direktorja, na drugi pa obveznost družbe, da mu na podlagi sklepa skupščine to nagrado izroči s prenosom lastnih poslovnih deležev. Zato ne more biti dvoma, da ima izpodbijani sklep vse atribute obligacijskega pravnega posla, ne pa narave korporacijsko pravnega in da gre torej za situacijo, ko je po samem zakonu glasovalna pravica S. Š. kot družbenika, istočasno pa tudi direktorja družbe, izključena.
ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0065544
ZIKS člen 145, 145b.
vrnitev zaplenjenega premoženja – lastninsko preoblikovanje podjetij – vrnitev v naravi – zavezanci za vračilo
Za presojo, ali je mogoča vrnitev obeh parcel v naravi in kdo je zavezanec, zato ni odločilno, da gre za kmetijski zemljišči, ki bi morali že po samem zakonu postati last RS oziroma občin in se prenesti v upravljanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS na podlagi 14. člena ZSKZ. Odločilno je torej, ali sta bili tudi sporni parceli predmet zaključka lastninskega preoblikovanja in privatizacije na podlagi določb ZZLPPO in ker je odgovor pritrdilen pomeni, da je zahteva predlagateljev po vrnitvi spornih parcel v naravi od druge nasprotne udeleženke neutemeljena.