invalidnost - kategorija invalidnosti - invalid II. kategorije
Tožnik, ki je nezmožen opravljati delo pletilca zaradi bolezni, še nadalje pa je zmožen opravljati delo na delovnem mestu, ki ne zahteva dobrega globinskega vida, dvigovanja in prenašanja bremen nad 5 kg, pogostega globokega prepogibanja in dolgotrajne prisilne drže s polnim delovnim časom, se razvrsti v II. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do premestitve. Tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
ZDen člen 64, 64/2, 88, 88/1, 88/2, 88/3. OZ člen 90, 90/2.
prepoved razpolaganja z nepremičnino, ki je predmet vrnitve v denacionalizacijskem postopku - razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije – možnost vrnitve nepremičnine - ničnost pravnih poslov – prepoved razpolaganja manjšega pomena
Določilo 1. odstavka 88. člena ZDen uzakonja prepoved razpolaganja z nepremičninami, glede katerih obstaja dolžnost vrnitve. S to prepovedjo je nepremičnina, na kateri stoji stanovanje, ki je predmet kupoprodajne pogodbe, izvzeta iz pravnega prometa. Namen tega predpisa je, da se začasno do odločitve o zahtevku za denacionalizacijo, ustavi promet s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije. Obstoj dolžnosti vrnitve pa je treba tolmačiti kot možnost vrnitve, in ne kot konkretno ugotovljeno dolžnost vrnitve premoženja.
Prepoved razpolaganja, ki jo uzakonja ZDen v 88. členu, ne pomeni prepovedi manjšega pomena. Gre namreč za zakonsko določeno prepoved razpolaganja (ius cogens).
Sklep o odmeri sodne takse je v skladu z ZST ustrezen pravni naslov za postopanje po 29. členu ZST, kar pomeni, da sodišče po neuspešnem preteku 15-dnevnega roka za izpolnitev, v nadaljnjem 15-dnevnem roku sporoči neizpolnitev taksne obveznosti pristojnemu davčnemu uradu, naj takso prisilno izterja. Izdaja plačilnih nalogov zatorej po ZST ni predvidena niti potrebna.
nastanek taksne obveznosti – taksna obveznost za pravdni postopek – postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine – prispetje spisa na pravdno sodišče
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da obveznost tožeče stranke za plačilo taksne obveznosti za redni postopek ni nastala, ker se sodni proces ni odvil, saj je taksna obveznost nastala tistega dne, ko je spis prispel na prvostopenjsko (Okrožno) sodišče in torej pred dnem 18. 01. 2010, ko je tožeča stranka sodišču poslala vlogo, s katero je umaknila izvršbo. Tudi poprejšnji delni umiki izvršbe z dne 09. 09. 2009 in 29. 09. 2009 niso upoštevni, ker jih je tožeča stranka podala po vložitvi dolžnikovega ugovora v izvršilnem postopku, torej ko se je pravda med strankama že začela. Morebitni predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je podan prepozno.
ZPP člen 116, 116/1, 224, 224/1, 224/3, 339, 339/2, 339/2-8.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – javna listina – mnenje osebnega zdravnika psihiatra – časovna točka presoje upravičenosti razlogov
Zgolj dejstvo, da gre za mnenje osebnega zdravnika psihiatra še ne pomeni, da je podan dvom v resničnost mnenja. Mnenje zdravnika psihiatra je popolnoma transparentno in prepričljivo. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca psihiatra, ki ga je podala pritožnica, saj to v obravnavanem primeru ni bilo potrebno. Tožnik se glavne obravnave zaradi bolezni ni mogel udeležiti, zato je podan upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Upravičenost razlogov za vrnitev v prejšnje stanje se ugotavlja na dan, ko bi dejanje moralo biti opravljeno.
ZZVZZ člen 80, 80/4, 81, 81/2, 81/2-1. ZDSS-1 člen 63.
začasna nezmožnost za delo – invalidnost
Ker je tožnik skladno z odločbo ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in je zmožen za delo z določenimi omejitvami, je sodišče prve stopnje njegovo začasno nezmožnost za delo pravilno ugotavljalo upoštevaje delo z omejitvami, za katerega je zmožen kot invalid III. kategorije.
ZDR člen 137, 137/1, 137/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/1, 229/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
nadomestilo plače – začasna zadržanost od dela – stvarna pristojnost
Zahtevek za plačilo nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela predstavlja delavčev denarni zahtevek, ki ga je tožnica povsem pravilno uveljavljala pri svojem delodajalcu. Ta je namreč na podlagi odločitve imenovanega zdravnika o začasni zadržanosti od dela dolžan obračunati in izplačati nadomestilo ter nato, če so za to izpolnjeni pogoji, zahtevati plačilo nadomestila od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gre za spor o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, za odločitev v takšnem sporu pristojno delovno in ne socialno sodišče.
Tožnik je bil oproščen plačila vseh stroškov pravdnega postopka. Kar pomeni, da je bil oproščen svojih stroškov, ne pa stroškov nasprotne stranke v primeru, da v pravdi ne bi uspel. Oprostitev stroškov postopka namreč obsega oprostitev taks in oprostitev predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov (2. odst. 168. člena ZPP). Prvo sodišče, ko je odločalo o stroških, je odločalo o stroških tožene stranke in ne tožnika.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – nepremičnina, ki je vpisana v zemljiško knjigo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnin, ki so predmet zapuščine in tudi predmet izločitvenega zahtevka, vpisana zapustnica, ob takšni ugotovitvi, pa je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na vložitev tožbe napotilo dediča J. C., saj je njegova pravica ob ugotovljenem zemljiškoknjižnem stanju manj verjetna.
zapustnikovi dolgovi – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – vsebina sklepa o dedovanju – priznanje terjatve po zapustnikovem dediču
V skladu s 1. odstavkom 142. člena ZD dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove in sodišče prve stopnje tako lahko v sklep o dedovanju povzame priznanje oz. nepriznanje terjatve s strani dediča, v primeru spornih terjatev pa ne razčiščuje njihovega obstoja, saj lahko imetnik terjatve le-to na podlagi splošnih pravil uveljavlja v pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0062036
ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
sodba na podlagi pripoznave – civilna kazen – sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – sklepčnost zahtevka
Sodišče prve stopnje je v posledici nepopolne tožbe, ki ni obsegala določno postavljenega zahtevka v zvezi z višino civilne kazni, z izpodbijanim delom sodbe naložilo toženi stranki plačilo nedoločnega denarnega zneska. Tako ni jasno, o čem je sodišče prve stopnje odločilo, sodbe pa v tem delu tudi ni mogoče izvršiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0062048
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 1, 17, 17/2. ZPPCP-1 člen 1. OZ člen 629, 629/1, 678, 678/1, 680, 680/1, 689, 689/1.
odgovornost prevoznika - napaka - malomarnost - oprostilni razlogi na strani prevoznika - oprostilni razlogi po cmr - mednarodni cestni prevoz - postanki prevoznika na poti - zavarovana relacija - nastanek zavarovalnega primera
Prevozniško odgovornost enako definirata tako OZ kot CMR, le ureditev splošnih oprostilnih razlogov je po CMR nekoliko drugačna. Po OZ se prevoznik reši odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala kot posledica dejanja upravičenca, lastnosti pošiljke ali zunanjih vzrokov, ki jih ni bilo mogoče pričakovati in se jim tudi ne izogniti ali jih odvrniti. Po CMR pa je prevoznik oproščen odgovornosti, če je škodo povzročil upravičenec z napačnim ravnanjem, iz malomarnosti ali z navodili, ki niso bila dana kot posledica prevoznikove napake ali malomarnosti, ali če je škoda posledica naravne napake blaga ali okoliščin, katerim se prevoznik ni mogel izogniti ali pa njihovih posledic ni mogel preprečiti. Primerjava pokaže, da je tretji oprostilni razlog po CMR za prevoznika celo ugodnejši, glede na to, da ne vsebuje elementa zunanjosti dogodka. Po CMR je torej prevoznik med drugim oproščen odgovornosti, če je poškodba tovora posledica okoliščin, katerim se prevoznik ni mogel izogniti ali pa njihovih posledic ni mogel preprečiti. Merilo za presojo, ali je določen vzrok pričakovan, je ustrezna skrbnost prevoznika, glede na vse okoliščine primera. Enako velja tudi za merilo za presojo, ali je bilo mogoče določen dogodek preprečiti in odvrniti. Oprostilni razlog je podan, če dogodka ne bi mogla preprečiti ali se mu izogniti oseba povprečnih lastnosti. Ne zahteva se absolutne neprepričljivosti ali neodvrnljivosti dogodka. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da je prevoznik pokazal ustrezno skrbnost, saj se je vračal proti Sloveniji iz razlogov, ki niso bili na njegovi strani, in je prevoz opravljal na relaciji v skladu z navodilom tožeče stranke, pravilno parkiral na urejenem avtocestnem parkirišču v bližini slovensko – hrvaške meje pri Zagrebu in s tem v največji možni meri zmanjšal možnost nastanka škode na blagu, ki ga je prevažal, pri čemer je prevozniku nujno potrebno priznati pravico do postankov na poti, ki v konkretnem primeru glede na relacijo niso bili pretirani, saj se je prevoznik ustavil prvič.
Toženec ni izkazal obstoja okoliščin iz 104. člena SZ-1, zaradi katerih najemniku neprofitnega stanovanja ne bi bilo mogoče odpovedati najemne pogodbe, kljub temu da ni v celoti poravnal najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine.
vknjižba lastninske pravice – pravnomočna sodba kot podlaga za vknjižbo – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka
Zemljiškoknjižno sodišče je opravilo vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja in v korist nasprotnih udeležencev na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče tako predlagatelju kot nasprotnima udeležencema naložilo, da drug drugemu izstavita zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice na nepremičninah, katerih vpis se v obravnavani zadevi predlaga (5. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1).
ZPIZ-1 člen 3, 7, 250, 455. ZPIZ/92 člen 254. ZPIZVZ člen 1, 5, 5/2. UZITUL člen 14.
starostna pokojnina - pogoji za priznanje pravice - bivši vojaški zavarovanci - odločba ustavnega sodišča
Državljan Republike Slovenije, ki je bil nazadnje zavarovan pri zavodu, pridobi pravico do pokojnine po splošnih predpisih pri zavodu, tako da se mu zavarovalna doba, dopolnjena po vojaških predpisih, upošteva kot zavarovalna doba, prebita pri zavodu, če ni z meddržavno pogodbo drugače določeno. Glede na to, da tožnik pri zavodu ni bil nikdar zavarovan (niti ni bil zavarovan pri pravnih prednikih zavoda), navedena določba zanj pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine ne pride v poštev.
ZTel-1, v 1. odstavku 113. člena sicer določa pristojnost upravnega organa, to je ATRP, za reševanje sporov med udeleženci v telekomunikacijskih dejavnosti, vendar pa je pristojnost ATRP po izrecni določbi zakona omejena na spore, ki jih določa sam ZTel-1. Med temi spori ni sporov premoženjskopravne narave v zvezi z neupravičeno obogatitvijo enega od udeležencev v telekomunikacijskih dejavnostih.
Za poravnavo veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega. In ker zakon tu ne izključuje možnosti razveze ali spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, veljajo določbe 112. člena in nasl. OZ tudi za sodno poravnavo.
Skladno z določbo 112. člena OZ spremenjene okoliščine stranko, ki se nanjo sklicuje, upravičujejo do razveze in ne do spremembe pogodbe - možnost, da ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo, je dana nasprotni stranki, ki želi pogodbo vzdržati v veljavi.
Uporaba prekluzij je predpisana z namenom pospešitve postopka, torej v funkciji načela ekonomičnosti, in je dopustna, vse dokler ne prizadene pravice strank do izjave v postopku in zgolj disciplinira njihovo procesno aktivnost. Glede na takšen smisel ureditve in ob upoštevanju načel ter procesnih kavtel pravdnega postopka je torej jasno, da bistvena kršitev pravil postopka ne more biti podana, četudi sodišče prve stopnje pri odločanju upošteva trditve strank, ki so glede na citiran člen ZPP sicer prepozne, v kolikor je bila glede teh trditev nasprotni stranki zagotovljena pravica do izjave.
Določba 378. člen ZOR o zastaranju terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva, niso uporabljive, če ne obstaja neposreden pogodbeni odnos med dobavitelji in toženko.
nagrada stečajnemu upravitelju – otvoritveno poročilo upravitelja
Stečajni upravitelj ne more predlagati nagrade za otvoritveno poročilo za opravljeno delo pred 1. 10. 2008, če to ni bilo sestavljeno v skladu z novim stečajnim zakonom. Za opravila, ki so bila opravljena pred 12. 6. 2009 ni mogoče uporabiti Pravilnika, ker njihovih določil ni mogoče uporabiti retroaktivno. Za ta čas (od 1. 10. 2008 do 12. 6. 2008) se odmeri nagrada po Odredbi, v skladu z določnim predlogom upravitelja.