• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 11
  • >
  • >>
  • 101.
    VSL Sodba I Cp 1983/2025
    13.2.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00091109
    OZ člen 82, 82/2, 587, 600, 600/2. SPZ člen 99.
    tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice - zakupna (najemna) pogodba - zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče - vsebina pogodbe - razlaga besedila - okoliščine konkretnega primera - sporno pogodbeno določilo - vinogradništvo
    Pravno sklepanje sodišča, da je bilo v zakup dano tisto območje parcele, kjer stoji vinograd, je v okoliščinah primera skladno z drugim odstavkom 82. člena OZ. Vinograd kot trajni nasad in njegovi plodovi so predmet zakupne pogodbe. Zakupnik pa sme uporabljati stvar le tako, kot to določa pogodba ali kakršen je namen stvari (drugi odstavek 600. člena OZ). Tožnik se zato s sklenitvijo pogodbe ni odpovedal uveljavljanju (stvarnih) upravičenj, ki ne posegajo v izvrševanje pravic zakupnika, kot neutemeljeno zatrjuje pritožnik.
  • 102.
    VSL Sodba II Cp 335/2025
    12.2.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00091217
    OZ člen 86, 86/1, 766, 782, 782/1, 782/2.
    pogodba o naročilu (mandat) - odstop naročitelja od pogodbe - predčasen odstop od pogodbe - odstopna pravica - pravica do odstopa od pogodbe - nično pogodbeno določilo - pozitivni pogodbeni interes - prevalitev procesnega dokaznega bremena - pomanjkljiva trditvena podlaga - sodba presenečenja - pogodbeno dogovorjena odškodnina - dejanska škoda - višina škode - neopredeljena škoda
    Dogovor pogodbenih strank o višini morebitnega nadomestila (oz. odškodnine) v primeru predčasnega odstopa od pogodbe sam po sebi ni v neskladju z določbami OZ. Vendar pa mandatar zaradi razdrtja pogodbe ne more biti v boljšem položaju, kot če do odstopa od pogodbe ne bi prišlo. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja, da v primeru, če do odstopa od pogodbe ne bi prišlo, bi tožeča stranka morala še naprej opravljati storitve za toženo stranko, česar v primeru odstopa tega več ni dolžna. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je sporno pogodbeno določilo v nasprotju s prisilnimi predpisi in s tem nično, če pogodbeno dogovorjena odškodnina presega dejansko škodo.
  • 103.
    VSL Sklep II Cp 516/2025
    12.2.2026
    LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
    VSL00090750
    ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 43/2.
    skupno pripadajoče zemljišče - javna infrastruktura - javne površine - igrišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - namembnost zemljišča - redna raba stavbe - prostorski akti - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke
    V okviru dejanskega vidika je sodišče prve stopnje ugotovilo in upoštevalo, da se na teh nepremičninah nahajajo zelenice z zasajenim drevjem in grmičevjem, klopmi za počitek in nekaj stojali za stepanje preprog, v osrednjem delu pa se nahaja tudi manjše igrišče za najmlajše otroke. Drži sicer, da bi sama urejenost nepremičnin v povezavi z mrežo pešpoti, ki to območje povezuje z ostalim delom soseske, lahko govorila tudi v prid trditvi pritožnice, da gre za javne površine, a je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi to, da so te nepremičnine ves čas služile le potrebam stavb podkvice.

    S prostorskimi akti in upravnimi dovoljenji zemljišče, namenjeno skupni rabi obravnavanih stavb, sicer ni bilo specifično opredeljeno ali celo zarisano v parcelacijskem načrtu, a je na podlagi prostorske zasnove soseske in analize pregledanih prostorskih aktov iz časa načrtovanja stavb mogoče zaključiti, da so bila zemljišča v notranjosti verižnih nizov večstanovanjskih stavb v obliki podkve namenjena ureditvi otroških igrišč, parkov in zelenic.
  • 104.
    VSL Sklep IV Cp 246/2026
    12.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00090698
    DZ člen 7, 7/2, 7/3, 151, 151/1, 151/4, 161. URS člen 54, 54/1.
    nadomestitev soglasja starša - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - potovanje mladoletnega otroka v tujino - izvrševanje stikov z otrokom - časovni vidik odločanja - neformalen razgovor z otrokom - pravica do vpogleda v procesna dejanja - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - potrebe mladoletnega otroka - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - stiska otroka - izkaz verjetnega nastanka škode - zdravstvene težave - skupno starševstvo - sporazum staršev - stroški postopka v družinskih sporih - interes strank za ureditev razmerja
    Izvrševanje starševske skrbi vključuje mnoge odločitve. Ne glede na to, ali starša živita skupaj ali ne, je življenjsko, da se o posameznih vprašanjih razhajata. Nezmožnost najti sporazumno rešitev bo v primerih, ko starša ne živita skupaj, prejkone privedla do tega, da bo obveljalo stališče tistega od staršev, pri katerem je otrok. Nemogoče in neprimerno bi bilo, da bi v vsaki taki situaciji odločilo sodišče. Upoštevaje primarnost staršev v skrbi za korist otroka naj sodišče preseže spor med starši le, kadar se nanaša na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj.
  • 105.
    VSL Sklep I Cp 239/2025
    12.2.2026
    DEDNO PRAVO
    VSL00090948
    ZD člen 135, 135/2, 145, 145/5.
    ugotovitev obsega zapuščine - pravica do dediščine - odpoved dedovanju - izjava o sprejemu dediščine - razpolaganje z dediščino - skupnost dedičev - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - pisno materialno procesno vodstvo
    Ker so si (pisne) izjave prizadetih oseb o ključnih pravno relevantnih okoliščinah glede odpovedi dedovanju, to je glede zapuščine in pravice do dediščine pritožnice, razlikovale, bi moralo sodišče prve stopnje ta vprašanja s prizadetimi osebami obravnavati ob ustreznem ustnem materialnem procesnem vodstvu ustno na naroku.
  • 106.
    VSM Sklep II Kp 87356/2024
    12.2.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00091407
    ZKP člen 371, 371/2, 407, 407/1. URS člen 22.
    neprava obnova kazenskega postopka - predlog obsojenca za izrek enotne kazni - vrsta odločbe - kršitev pravice do izjave - kontradiktornost - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - časovna omejitev
    Najprej je pritrditi zagovorniku v opozorilu, da pri zavrnitvi obsojenčevega predloga za združitev kazni ne gre za odločitev, s katero bi prvostopenjsko sodišče spreminjalo odločbe o kazenskih sankcijah iz pravnomočnih sodb. Pravilno poudarja, da za primer neutemeljenega predloga sodbe ostanejo nespremenjene, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog za združitev kazni zavrniti s sklepom in ne s sodbo.

    Iz obsežne sodne prakse Ustavnega sodišča (ki se opira tudi na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice) izhaja, da je treba v skladu z 22. členom Ustave obsojencu omogočiti, da se seznani z vsem procesnim gradivom, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj, in da o njem zavzame stališče. Ta pravica pa implicitno zajema tudi pravico obdolženca, da se seznani z odgovori državnega tožilstva na svoja (redna ali izredna) pravna sredstva in se do njih opredeli.
  • 107.
    VSL Sklep VII Kp 50681/2019
    12.2.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL00091642
    KZ-1 člen 90, 90/3, 194. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
    kaznivo dejanje neplačevanja preživnine - zakonski znaki kaznivega dejanja - zmožnost plačevanja preživnine - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zastaranje kazenskega pregona
    Pritožbeno sodišče poudarja, da KZ-1 v 194. členu določa izvršitveno ravnanje "ne daje preživnine", ki ga teorija in sodna praksa praviloma navezujeta na neplačevanje mesečnih obrokov preživnine oziroma neizpolnjevanje dolžnosti preživninskega zavezanca, kot je to določeno z izvršljivim naslovom. Slednje najprej ne more utemeljevati ocene prvostopenjskega sodišča, da ni bilo moč z gotovostjo ugotoviti, da je bil obtoženi zmožen "redno plačevati preživnino" v obdobjih, ki jih je iz izreka izpustilo in to po tistem, ko je ugotovilo, da je bil zmožen plačati preživnino (iz prihrankov), predvsem pa, da tudi v letih, ko so izkazani dohodki, oškodovanki ni plačal niti dela, niti simboličnega zneska, skratka nič. Obdolženi iz naslova preživnine ni praktično plačal ničesar, zato obdobja 13 let tudi ni moč municiozno in formalno drobiti na leta, mesece in določbe izvršilnih predpisov (ZIZ) oziroma zaradi, kot to pravilno poimenuje tožilec, "matematične zagotovitve eksistenčnega minimuma", ko pa je imel obdolženi eksistenčni minimum že dejansko zagotovljen.
  • 108.
    VSL Sodba I Cp 410/2025
    12.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00090827
    OZ člen 86, 86/1, 417. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 8, 12. ZOdv člen 11, 11/2.
    odvetniška poklicna etika - kršitev kodeksa odvetniške etike - odkup terjatve - odvetnik kot pogodbena stranka - izterjava cedirane terjatve - ničnost - nemoralnost pogodbe
    Tožnica je svoje trditve o ničnosti pogodbe utemeljevala na dejstvu, da je prva toženka odvetnica, ki opisanega pravnega posla, zaradi zavezanosti višjim moralnim standardom, ne bi smela skleniti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da zloraba odvetniškega poklica ni bila zatrjevana (in še manj izkazana).

    Enako kot sodišče prve stopnje je tudi Komisija presodila, da v konkretni zadevi prva toženka ni ravnala v nasprotju s pravili in načeli odvetniškega poklica in v nasprotju s Kodeksom. Odkup terjatve (t. j. cesija po 417. členu OZ) namreč sam po sebi ne pomeni pridobivanja neupravičene koristi, za dolžnico pa tudi ne ustvarja nove obveznosti oz. kakorkoli poslabšuje njenega obstoječega pravnega položaja. Takšnega enkratnega pravnega posla ni šteti za komercialno udejstvovanje prve toženke. Tudi odvetniki lahko nastopajo v pravnem prometu in sklepajo dopustne pravne posle, tega jim ne prepoveduje ne Kodeks ne ZOdv. Za presojo etičnosti poslovanja pa je bistveno, da pri tem ravnajo transparentno, pošteno in brez zlorabe svojega položaja oz. strokovnega znanja na škodo druge stranke. V konkretni zadevi, kot je bilo že pojasnjeno, ravnanje v nasprotju z navedenim niti ni bilo zatrjevano. Zgolj uveljavljanje pravice do odkupa obstoječe, s hipoteko zavarovane terjatve, ne predstavlja nepoštenega oz. nemoralnega ravnanja, še zlasti ne takšnega, ki bi opravičeval sankcijo ničnosti
  • 109.
    VSL Sklep I Cp 410/2025
    12.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00090828
    ZST-1 člen 11, 11/2.
    oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - materialni položaj - število obrokov
    Tožnica ugotovitvam o njenega materialnem položaju ne nasprotuje. Ne oporeka niti številu mesečnih obrokov ali njihovi višini. V pritožbi navaja le to, da bi bilo plačevanje obrokov lažje po 15. 12. 2025, ko bi odplačala še zadnji obrok sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Teh trditev pa z ničemer ne izkaže. Ne glede na to pa je ob odločanju pritožbenega sodišča čas, za katerega je tožnica želela obveznost odložiti, že minil, kar pomeni, da je do želenega učinka 'odloga' plačila že prišlo.
  • 110.
    VSL Sklep II Cp 395/2025
    12.2.2026
    KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
    VSL00091166
    ZGJS člen 73. ZSKZ člen 1. ZLPP člen 5, 5/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    tožba za ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje gozdov in kmetijskih zemljišč - infrastruktura - hidroelektrarna - namembnost zemljišča - dejanska namembnost zemljišča - kataster - zemljiški kataster - kmetijsko zemljišče - gozdno zemljišče - zavrnitev dokaza - pravica do izjave
    Potrdila o namenski rabi zemljišč oz. lokacijske informacije ne omogočajo ugotovitve dejanske namembnosti nepremičnin, saj gre v obeh primerih za povzetek podatkov iz uradne evidence, kar pa seveda ne izkazuje dejanske namembnosti, ampak namembnost, kot izhaja iz uradne evidence. Ta pa, kot je že bilo uvodoma pojasnjeno, lahko odstopa od dejanske.
  • 111.
    VSL Sodba I Cp 1247/2025
    12.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00091222
    ZPP člen 236a, 236a/1, 236a/5.
    prevalitev dokaznega bremena - neobstoj v pobot uveljavljane terjatve - pisna izjava priče - dokazni predlog za zaslišanje priče - dokazovanje negativnega dejstva - posojilo
    Prvi odstavek 236.a člena ZPP določa, da lahko stranka na poziv ali s soglasjem sodišča predloži sodišču pisne in podpisane izjave predlaganih prič o dejstvih, o katerih bi priča lahko izpovedala na naroku. To po nasprotnem razlogovanju pomeni, da stranka ne more predložiti izjav oseb, ki niso predlagane za priče.
  • 112.
    VSL Sklep V Cp 240/2026
    12.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00090898
    ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-1. OZ člen 125, 125/1, 125/2, 563, 563/1, 563/2.
    prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - zastopanje po pooblaščencu - pogodba o dosmrtnem preživljanju - smrt preživljalca - prenehanje pogodbe - razveza pogodbe na podlagi zakona - procesno nasledstvo - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki
    Vprašanje, kdo od univerzalnih dedičev, ki lahko z dedovanjem na podlagi zakona (na novo) vstopi v pogodbeno razmerje s preživljancem, bo prevzel pogodbene obveznosti pokojnega preživljalca (prvi odstavek 563. člena OZ), in vprašanje morebitne razveze pogodbe po zakonu (drugi odstavek 563. člena OZ) ne vpliva na procesno nasledstvo v pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
  • 113.
    VSL Sodba I Cpg 435/2025
    11.2.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00091236
    OZ člen 5, 8, 12, 13, 13/3, 18, 30, 30/3, 619. ZPP člen 9, 11, 11/1, 339, 339/2, 339/2-8.
    podjemna pogodba - načelo vestnosti in poštenja - gospodarske pogodbe - sprejem ponudbe - molk - konkludentna izjava volje - praksa, vzpostavljena med strankama - poštena uporaba procesnih pravic - resnicoljubnost
    Ko je tožnikova računovodja toženkinemu direktorju pošiljala tabele opravljenih servisov in poti za februar, april, julij in avgust 2021, bi bil glede na prakso med strankama moral tabele pregledati in potrditi. Ker je to opustil, je glede cene obveljalo, kar je tožnik v svojih mesečnih tabelah navajal tudi o ceni servisov, ki jih je v teh mesecih izvedel.
  • 114.
    VDSS Sklep Pdp 72/2026
    11.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00092597
    ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 337, 337/1. OZ člen 6.
    izredna odpoved delodajalca - prepozen odgovor na tožbo - bolezen odvetnika - vrnitev v prejšnje stanje - substitut odvetnika - očitno neopravičen razlog

    Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da toženka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni zatrjevala pravno relevantnih dejstev (da pooblaščenka zaradi bolezni ni mogla zagotoviti substitucije), ki bi lahko imela (če bi se izkazala za resnična) za posledico utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Zato je pravilno zaključilo, da je bila vrnitev v prejšnje stanje predlagana iz očitno neupravičenega razloga.

  • 115.
    VDSS Sklep Psp 8/2026
    11.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00092586
    ZDSS-1 člen 68, 68/1, 68/2, 68/3.
    nastanek pravdnih stroškov - stroški za izvedbo dokaza - plačilo nagrade izvedencu

    Za odločitev v tej zadevi je ključno, da je sodišče že na naroku odločilo, da toženec nosi stroške postopka v celoti. Stroški postopka obsegajo tudi nagrado, do katere je upravičen sodni izvedenec. Sodišče je strankam posredovalo tudi pisni odpravek sodbe s skrajšano obrazložitvijo, iz izreka katere prav tako izhaja, da toženec nosi stroške postopka v celoti. V 5. točki navedene sodbe je pojasnjeno, da ker je tožnica v sporu v celoti uspela, ji mora toženec povrniti vse stroške postopka. Navedena sodba je postala pravnomočna.

  • 116.
    VSL Sodba I Cp 2185/2024
    11.2.2026
    DEDNO PRAVO
    VSL00091057
    ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 42, 42/1, 126, 126-4.
    dedna nevrednost - opustitev potrebne pomoči - dolžnost preživljanja staršev - dokazi in dokazovanje - trditveno in dokazno breme - dejansko stanje - sodba presenečenja - sodba presenečenja za stranke - razdedinjenje
    Izdana sodba ne predstavlja sodbe presenečenja. Prepoved sodbe presenečenja strank ne varuje pred dejanskim (duševnim) občutkom presenečenja ob neuspehu v pravdi, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku. V obravnavani zadevi je bilo ves čas znano, na katero podlago tožnik opira svoj zahtevek, tožnik je imel možnost, da se izjavi o vseh pravno relevantnih vprašanjih, to možnost je tudi izkoristil.

    Moralna prizadetost zapustnika zaradi sodnega postopka z vnukinjo za dedno nevrednost toženke ne zadostuje.
  • 117.
    VSL Sklep III Cp 2068/2025
    11.2.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00090951
    ZNP-1 člen 149. ZPP člen 264.
    postopek za zavarovanje dokazov - predlog za zavarovanje dokazov - vsebina predloga - nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča - redno vzdrževanje stvari - redno upravljanje nepremičnine - sanacija objekta - nujno popravilo strehe
    V predlogu za zavarovanje dokazov je treba navesti dejstva v zvezi z že postavljenim zahtevkom oz. predlogom (dokazna tema mora biti povezana z zahtevkom oz. predlogom).
  • 118.
    VSL Sodba I Cpg 440/2025
    11.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00090859
    ZPP člen 214, 214/2, 236a, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    pogodbeno razmerje - podizvajalsko razmerje - trditvena podlaga - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - sklepčnost tožbe - pravica do izjave - materialno procesno vodstvo - zanikanje dejstev - račun - pisna izjava priče - dokazna ocena - izpodbijanje dokazne ocene - pritožbena novota - odstop terjatve (cesija) - dokazno breme
    Ker je na nesklepčnost tožbe in pomanjkanje konkretnih navedb o dejstvih, ki so podlaga tožbenega zahtevka, opozorila že tožena stranka, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvajati materialnega procesnega vodstva, temveč bi tožeča stranka, ki jo je zastopal kvalificiran pooblaščenec (odvetnik), morala po splošnem opozorilu tožene stranke na nesklepčnost tožbe spoznati, da mora podati trditve, iz katerih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po vseh vtoževanih računih.

    Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic.

    Dokazna ocena sodišča prve stopnje ni bila pavšalna in neobrazložena, temveč vestna, skrbna in analitično sintetična, zato očitek, da je dokazna ocena opravljena v nasprotju z določbami ZPP in logiko stvari, ni utemeljen.
  • 119.
    VSL Sklep III Cpg 8/2026
    11.2.2026
    SODNI REGISTER
    VSL00091377
    ZSReg člen 17, 17/1, 30, 30/1, 30/2, 36. ZZ člen 13, 48. ZViS-1 člen 24, 24/3.
    visokošolski zavod - akreditacija - izpolnjevanje predpisanih pogojev - procesna legitimacija za pritožbo
    V času vložitve pritožbe pritožnik ni bil zakoniti zastopnik predlagatelja. Glede navedbe, da je pred tem časom imel pooblastilo zakonitega zastopnika, da zavod zastopa neomejeno, pa je takšna navedba neupoštevna, saj iz podatkov spisa v času vložitve (prve) pritožbe to ni izhajalo.

    Podano je tudi pomanjkanje materialnopravnih predpostavk, saj pritožnik med drugim ni predložil aktov o akreditaciji. Pravila registrskega prava namreč zahtevajo, da je predlog za vpis po pozivu sodišča popoln in če temu ni tako, ga sodišče zavrže oziroma zavrne.
  • 120.
    VDSS Sodba Psp 6/2026
    11.2.2026
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00092584
    URS člen 154. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 82, 82/1. ZPP člen 339, 339/1. ZPIZ-2 člen 15, 15/1, 27, 183, 183/3, 194, 194/3. ZUP člen 126, 126/1. ZPIZ-1 člen 275, 275/3.
    pravica do delne pokojnine - pravica do starostne pokojnine - lastnost zavarovanca - poseg v pravnomočno odločbo

    Skladno z drugim odstavkom 81. člena ZDSS-1 sodišče izpodbijani upravni akt odpravi delno ali v celoti in odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi. S tem, ko je sodišče prve stopnje odpravilo izpodbijani odločbi, ni bilo nobene pravne podlage, da bi ponovno odločalo o že priznani pravici do delne pokojnine oziroma da bi zadevo vračalo tožencu v ponovni upravni postopek. Ključno je namreč, da je bila odločitev toženca nepravilna in nezakonita in v tem primeru še nadalje obstaja pravica, ki je bila tožniku priznana s pravnomočno odločbo.

    Določba prvega odstavka 126. člena ZUP se nanaša na vodenje postopka po uradni dolžnosti v primeru, če tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis in če organ ugotovi ali izve, da je treba glede na obstoječe dejansko stanje zaradi javne koristi začeti upravni postopek. Vendar pa, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, toženec v navedeni določbi ni imel pravne podlage za poseg v pravnomočno priznano pravico. V pravnomočne odločbe je mogoče poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih določa zakon. Ker toženec ni uporabil izrednih pravnih sredstev je sodišče prve stopnje, kot že omenjeno, izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo.

  • <<
  • <
  • 6
  • od 11
  • >
  • >>