tajno opazovanje in sledenje - izločitev dokazov - prekluzivni rok
Opazovanje določene osebe ni namenjeno ugotavljanju njenega videza, temveč njenega ravnanja, to pa je v konkretni zadevi bilo neoizogibno povezano z vozili, ki so prihajala na tehnični pregled in kot je poudarilo sodišče prve stopnje, je bilo za ugotovitev oziroma raziskovanje očitkov o izvrševanju kaznivega dejanja, potrebno pridobivati tudi podatke o vozilih, ki so prihajala na tehnični pregled, da bi se ugotovilo, za katero vozilo je bil narejen zapisnik o tehničnem pregledu, čeprav teh vozil na samem tehničnem pregledu dejansko ni bilo.
Dostopanje organov pregona do gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ko je to gradivo enkrat na sodišču, ni izključeno, čeprav sta minili več kot dve leti od konca izvajanja teh ukrepov, ker se rok iz četrtega odstavka 153. člena ZKP in drugega odstavka 154. člena ZKP nanašata le na tista kazniva dejanja, zaradi katerih so bili prikriti preiskovalni ukrepi odrejeni oziroma konkretni izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov zbrani. Ko pa je ta prvotni namen pridobitve izsledkov potrjen oziroma "validiran" s pravočasnim začetkom kazenskega pregona za kaznivo dejanje iz sodne ali tožilske odredbe, se gradivo še naprej hrani vse dokler se hrani kazenski spis in v tem času se lahko pokaže potreba po uporabi teh izsledkov še za druga kazniva dejanja, za katera ZKP in sodna praksa dopuščata njihovo uporabo.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa - sklep o ugovoru - višina sodne takse
Dolžnik neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče odmeriti sodno takso po tarifni št. 4033 ZST-1 v znesku 33,00 EUR. Pravilno jo je odmerilo po tarifni št. 4031 za postopek o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj je s predhodnim sklepom z dne 18. 1. 2024 sledilo obrazloženemu ugovoru dolžnika in posledično razveljavilo sklep o izvršbi ter še sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku.
Po tem, ko je sodišče na podlagi tretjega odstavka 435. člena ZKP že odredilo vročitev obtožnega predloga, uporaba določb 437. člena, česar se je poslužilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ni več procesno dopustna, tj. ne glede na to, ali je bila zadeva (pre)dodeljena drugemu sodniku in ne glede na to, ali je primarni sodnik spregledal obstoj katerega od razlogov za zavrženje obtožbe, vključno z določilom prvega odstavka 437. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 277. člena ZKP.
Namen potrditve izjave izvedenca o predlogu na njegovo izločitev (četrti odstavek 73. člena v zvezi z 247. členom ZPP) je zgolj v pridobitvi mnenja izvedenca glede očitkov o nepristranskosti oziroma glede okoliščin v zvezi z njegovim delom.
predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - razveljavitev sklepa
Sodišče, ki se ne strinja s predlogom za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, obvesti o tem upravičenega tožilca, torej tudi oškodovanca kot tožilca (drugi odstavek 431. člena ZKP), in ne izdaja posebnega sklepa. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje pravilno procesno postopati, tj. ob smiselni uporabi določb 60. člena ZKP, sicer so pritožniku pravice, ki mu gredo po tem členu, izvotljene.
predhodne odredbe - premoženjsko stanje - finančno stanje - likvidnostno stanje - verjetna nevarnost za uveljavitev terjatve
Ugotovljeni prilivi in odlivi na transakcijskih računih dolžnika v zadnjih šestih oz. osmih mesecih dokazujejo, da je imel slabih 130.000,00 EUR pozitivnega salda in je kljub plačevanju mesečnega obroka kredita 30.000,00 EUR več je razlogov za to, da bo sposoben plačati kapitalizirani znesek upnikove terjatve, zaokrožene na 70.000,00 EUR. Ugotovljeno dolžnikovo stanje v zadnjem delu leta 2023 in v začetku leta 2024 po izpiskih iz TRR pretehta starejši upnikov dokaz z revidiranima letnima poročiloma iz leta 2021 in 2022.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00077453
KZ-1 člen 86, 86/2, 86/11. ZKP člen 129a.
alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist - delo v splošno korist - rok za izvršitev obveznosti - objektivne ovire - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - prestajanje zaporne kazni
Razlog neizvršitve dela v splošno korist je v obsojenčevi sferi takrat, kadar je s storitvijo novega kaznivega dejanja (po izreku sodbe, s katero mu je bilo naloženo delo v splošno korist) po svoji krivdi onemogočil določen mu alternativni način izvršitve zaporne kazni. Nezmožnost izvršitve dela v splošno korist zaradi prestajanja zaporne kazni po sodbi, ki je bila obsojencu zaradi prej storjenega kaznivega dejanja izrečena v obdobju izvrševanja dela v splošno korist zavzelo stališče, ni v obsojenčevi sferi in ne gre za razlog neizvršitve dela, ki bi bil posledica obsojenčevega zavestnega in hotenega neizpolnjevanja nalog in navodil, izmikanja ali drugačnega kršenja obveznosti, temveč gre v tem primeru za objektivno nezmožnost izvrševanja dela v splošno korist.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00078082
ZPrCP člen 35, 35/5. Zakon o prekrških člen 57, 57/1.
uporaba mobilnega telefona med vožnjo - pogoji za izdajo plačilnega naloga - pravica do izjave v postopku
V obravnavani zadevi ni nobenega dvoma o tem, da je prekršek osebno zaznala policistka A. A. Dejstvo, da je plačilni nalog izdal policist B. B., pa ne pomeni, da je slednji plačilni nalog izdal na podlagi zbiranja obvestil in dokazov oziroma na podlagi proste presoje dokazov, saj so policista B. B. in C. C. ter policistka A. A. delovali kot (razširjena) patrulja, pri čemer je policistka A. A. imela vlogo opazovalke prometa, ki jo je izvajala iz civilnega vozila, ter zaznane kršitve sporočala policistoma B. B. in C. C., ki sta nato vozila ustavljala in kontrolirala. V okoliščinah konkretnega primera je tako izkazano, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga po 57. členu ZP-1, na ta način pa tudi storilki ni bila kršena pravica do izjave v postopku, saj se je o samem prekršku in očitkih izjavila tako v postopku policistom kot tudi v zahtevi za sodno varstvo in ob zaslišanju na sodišču, prisotna pa je bila tudi ob zasliševanju prič ter je imela možnost pričama postavljati vprašanja in dajati pripombe.
Pomanjkljivosti v opisu kaznivega dejanja v tenorju obtožnega akta ne morejo biti sanirane z navedbami v obrazložitvi in v morebitnem dokaznem gradivu.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - smiselna uporaba določb zakona - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
V zvezi s pritožbenimi navedbami glede uporabe določb ZIKS-1 v predmetnem postopku pritožbeno sodišče poudarja, da za izvršitev stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja smiselno uporabljajo določb 124. člena tega zakona. Smiselna uporaba ne pomeni dobesedne uporabe in tako storilec zaman pričakuje, da bi bil pogoj za izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pravnomočna obsodilna sodba izdana v kazenskem postopku.
Ker iz devetega odstavka 192.a člena ZP-1 med drugim izhaja pomembno splošno pravilo, da mora sodišče pred odreditvijo nadomestnega zapora skrbno pretehtati vse okoliščine konkretnega primera, bi se moralo sodišče prve stopnje do storilčevih trditev v izjavi z dne 12. 3. 2024 tudi izrecno opredeliti.
delo v splošno korist - nepopoln predlog - poziv na dopolnitev predloga - zavrženje predloga
Storilec v pritožbi zgolj pavšalno navaja, da ni uspel pravočasno dostaviti podatke in izpiske glede materialnega položaja, ker mu to ni dovoljevalo zdravstveno stanje. Čeprav ob tem dodaja tudi, da je prejšnji teden (kar bi glede na datum vložitve pritožbe pomenilo konec maja 2024) prišel iz bolnišnice, so take navedbe preveč splošne, da bi bilo mogoče presoditi, ali so izkazani upravičeni razlogi za zamudo roka za dopolnitev, zaradi česar na podlagi takih trditev pritožbi ni mogoče ugoditi.
KZ-1 člen 48, 48/2, 48/3, 48/4, 308, 308/3, 308/6.
hudodelska združba - denarna kazen - zaporna kazen - prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - kontinuirana kriminalna dejavnost - odmera kazni - izpostavljanje nevarnosti za življenje in zdravje
Ne le, da sta obtoženca kaznivi dejanji izvršila kot člana hudodelske združbe, tujce sta izpostavila nevarnosti za življenje in zdravje v izjemno nehumanih in ponižujočih razmerah prevoza.
Zato sta izrečeni zaporni in denarni kazni primerni in pravični ter primerljivi z odločitvami v dveh drugih zadevah, kjer ni bila ugotovljena tolikšna kriminalna količina ter še dodatne obteževalne okoliščine.
Če sodišče v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo dopolni ali ponovi dokazni postopek, mora kršitelju zagotoviti možnost, da je pri tem navzoč, nato pa presoditi relevantne navedbe zahteve za sodno varstvo in nanje odgovoriti v obrazložitvi sodbe.
Ker je predmetna izvršba že pravnomočno odložena, in sicer do pravnomočne odločitve v zvezi s tožbo v pravdnem postopku, kateri pa še vedno teče, dolžnica nima pravnega interesa za ponovni predlog za podaljšanje odloga izvršbe. Sodišče prve stopnje je s ponovno odločitvijo o že razsojeni zadevi storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - kontradiktornost postopka
Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o tem, ali je storilec storil prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek za izrek ukrepa, ki se izreka v posledici doseženega števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene s pravnomočnimi in izvršljivimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku.
ZP-1 posledično ne določa obveznosti, da bi sodišče to obvestilo moralo poslati storilcu, niti v izjasnitev, niti naknadno ob vročitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Kontradiktornost je v tem postopku zagotovljena v pritožbenem postopku
Tožnica nima več pravice bivati v stanovanju in ga mora izprazniti, zato svojega pravnega položaja tudi v primeru, da bi sodišče tožencem odredilo opravo del, ki jih je s tožbo zahtevala, ne bi v ničemer izboljšala.
ZIKS člen 145. ZDen člen 3, 4, 5, 54, 54/1, 56, 56/1. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3.
V sodni praksi Vrhovnega sodišča je ustaljeno stališče, da je pri presoji utemeljenosti predloga za vračanje po ZIKS, odločilno dejstvo, na kateri pravni podlagi je bilo posamezno premoženje podržavljeno, ali je bilo premoženje posamezniku odvzeto na podlagi kazenske sodbe ali na podlagi predpisov iz 3. ali 4. člena ZDen, saj je takšen predlog po ZIKS utemeljen le v primeru, če je bilo posamezno premoženje zaplenjeno (podržavljeno) na podlagi kazenske sodbe, ki je bila kasneje razveljavljena.
Pomembno je razlikovanje med pravno podlago podržavljanja in pravno podlago zahtevka (predloga) za vrnitev podržavljenega premoženja. Pravno podlago zahtevka oziroma predloga predstavljajo določila ZDen ali ZIKS, pravno podlago podržavljenja pa predstavljajo predpisi iz 3. in 4. člena ZDen ali kazenska sodba.
Z odločbo U-I-10/92 z dne 5. 11. 1992 je razveljavilo 92. člen ZDen, ker je neupravičeno obsojenim osebam, katerih kazenska sodba je bila razveljavljena, onemogočal uveljavljanje zahtevkov na podlagi 145. člena ZIKS, pomen te odločitve pa je nato Ustavno sodišče RS pojasnilo v sklepu Up 294/97 z dne 18. 12. 1997, ponovilo pa ga je tudi v odločbi Up-1061/12 z dne 29. 5. 2014 v predmetni zadevi, v katerem je navedlo, da razveljavitev člena 92 ZDen ne pomeni, da je odločanje o vrnitvi premoženja, zaplenjenega z razveljavljenimi kazenskimi sodbami, v izključni pristojnosti sodišč, temveč da v teh primerih upravičenci (oziroma njihovi pravni nasledniki) lahko izberejo postopek, v katerem bodo uveljavljali zahtevek za vrnitev tako podržavljenega premoženja. Če ga uveljavljalo v upravnem postopku po določbah ZDen tudi po razveljavljeni kazenski sodbi, izrečeni na podlagi predpisov iz 3. ali 4. člena ZDen, je upravni organ dolžan ta postopek voditi naprej. Če pa želijo pravico do vrnitve premoženja uveljavljati po določbah ZIKS, morajo zahtevo vložiti pri pristojnem okrajnem sodišču, ki o njej odloča v nepravdnem postopku, zahtevo za denacionalizacijo pri upravnem organu pa umakniti. Dodalo je še, da je v teh primerih izbira pravnega temelja za vrnitev premoženja in s tem postopka za odločanje o zahtevi odločitev stranke in ne upravnega organa ali sodišča.
Ker so predlagatelji ves čas zatrjevali, da je bila temelj podržavljenja premoženja njihovega pravnega prednika kazenska sodba vojaškega sodišča, ker je sodišče prve stopnje predlagatelje pozvalo oziroma najavilo poziv na izbiro postopka v času, ko še ni razpolagalo s podatki in dokaznimi listinami, na podlagi katerih je kasneje ugotavljalo temelj podržavljenja premoženja, katerega vračilo predlagatelji zahtevajo v tem nepravdnem postopku po določbah ZIKS, ker po tem, ko je bilo s temi dokaznimi listinami sodišče prve stopnje seznanjeno, predlagateljev ni več pozivalo k izbiri postopka, jih k izbiri postopka ni "priganjalo", le-ti pa so nepravdni postopek izbrali svobodno, neodvisno od predhodnega poziva oziroma najave poziva sodišča prve stopnje na izbiro postopka iz razloga, ker so se v tem postopku že začeli izvajati dokazi (dokaz z izvedencem), ker pri izbiri postopka niso ravnali z ustrezno skrbnostjo, okoliščina poziva (oziroma najave poziva) sodišča prve stopnje predlagateljem na izbiro postopka, okoliščina, da so predlagatelji umaknili zahtevo za denacionalizacijo, ki so jo po določbah ZDen sicer pravočasno vložili pri upravnem organu, in okoliščina poteka roka za vložitev zahtevka na podlagi določil ZDen, ne predstavljajo takšnih okoliščin, ki bi narekovale drugačno odločitev sodišča prve stopnje.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2, 208/3. ZIZ člen 15.
prekinitev postopka - sklep o nadaljevanju postopka - deklaratoren sklep
Pritožbene navedbe dolžnika, ki se nanašajo na vsebinsko opravo izvršbe na nepremičnine, v tej fazi izvršilnega postopka, ko je sodišče prve stopnje izdalo procesni sklep o nadaljevanju postopka, ki je zgolj deklaratorne narave, niso pravno odločilne.