ZST-1 člen 5, 5/1, 13, 13/1, 14a, 14a/3. ZIZ člen 29b.
plačilo sodne takse - prepozen predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Prepozno vložen predlog za oprostitev plačila sodne takse ne vpliva na tek roka za plačilo sodne takse.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 15. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 343, 343/2, 365-2, 366.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - nedovoljena pritožba - fikcija vročitve - vročanje sodnih pisanj - osebna vročitev - vročilnica kot javna listina - izpodbojna zakonska domneva - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - potek roka - dejanski prejem pisanja - rok za pritožbo
Za nastop fikcije je odločilno, kdaj je bilo naslovniku (dolžniku) puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Ni bistveno, kdaj je dolžnik pisanje dejansko prejel.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - predlog za odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrnitev ugovora - osebna služnost stanovanja - načelo formalne legalitete - ugovorni razlog - kazenska ovadba - zavrnitev predloga - posebno upravičen razlog
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z zaključkom sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora in zaključkom, da dolžnik ni izkazal pogojev za odlog izvršbe po prvem in drugem odstavku 71. člena ZIZ.
ZPP člen 435, 435/1, 435/2, 436, 436/2. SZ-1 člen 112a, 112a/1, 112a/2, 112a/3.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitveni nalog - obrazložen ugovor
Ugovor je obrazložen, kadar dolžnik (v predmetni zadevi toženka) navede pravno pomembna dejstva, ki lahko povzročijo zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in zanje predloži dokaze. Dolžnik torej mora zatrjevati pravno pomembna dejstva, na podlagi katerih bi bil lahko tožbeni zahtevek zavrnjen, če bi se izkazala za resnična. Trditve o takšnih dejstvih morajo biti konkretne in določne.
Točka III. izreka sodbe sodišča prve stopnje vsebuje zavrnitev tožbenega zahtevka za ugotovitev obstoja terjatve iz naslova nastalih procesnih stroškov pred uvedbo stečaja toženke v višini 2.361,00 EUR s pripadki. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka ni izkazala in nima pravnega interesa za izpodbijanje te (zavrnilne) odločitve.
Toženka ni uveljavljala procesni pobotni ugovor, ampak materialni pobotni ugovor. Z ugotovitvijo neobstoja nasprotne terjatve v IV. točki izreka izpodbijane sodbe, to je odločitvijo, ki bi lahko pridobila učinke pravnomočnosti, je sodišče prve stopnje preseglo domet ugovora toženke in s tem, kot pravilno izpostavlja toženka, prekoračilo "postavljeni zahtevek".
Pravno nerelevantno je razmerje med upravičencem iz garancije in naročnikom garancije (toženko). Pritožbeno poudarjanje pravic in dolžnosti naročnika in podjemnika v zvezi z odpravljanjem napak je povsem odvečno. Enako je za predmetni spor nerelevantno njuno razmerje v primeru neupravičeno unovčenih (dveh) bančnih garancij in pritožbeno izpostavljanje dveh pravd, v katerih upravičenec z zahtevki zoper toženko iz naslova domnevnih napak ni bil uspešen.
Nenazadnje bi bila skladno s sodno prakso (glej npr. odločbo VSRS III Ips 138/2014 z dne 22.4.2014) toženka v tej pravdi lahko uspešna le v primeru, če bi izkazala tako imenovani unfair calling (neupravičen poziv za plačilo). O njem je v primeru neodvisnih bančnih garancij mogoče govoriti le v primeru, če bi prišlo do tako očitne oziroma neutemeljene zahteve za izplačilo garancije, da bi jo lahko banka (tožnica) tudi brez kakršnegakoli presojanja ali pridobivanja podatkov prepoznala in bi posledično lahko zavrnila zahtevano izplačilo. Do takšnega primera pa upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje evidentno ni prišlo. Tožnica ni imela na razpolago nobenih opravičljivih argumentov, da bi lahko zavrnila izplačilo garancije. O pravdnih stroških (nastalih pred in po stečaju toženke) sodišče odločiti enotno in z dajatveno odločbo, ki bo plačana kot strošek stečajnega postopka.
ZVEtL-1 člen 29, 41, 42, 44. ZNP-1 člen 8. ZPP člen 213.
pripadajoče zemljišče k stavbi - oprava naroka - odkupna pravica - pravica do izjave
Pripadajoče zemljišče k stavbi, za (del) katerega predlagateljica v tem nepravdnem postopku predlaga, da se določi kot pripadajoče, je z dnem 25. 7. 1997 že postalo last lastnika stavbe, ta pa je nato že v času veljavnosti SPZ s svojo lastninsko pravico na tem zemljišču kot edini lastnik veljavno razpolagal (2004).
Pritožba izraža strinjanje s sicer pravilnim zaključkom sodišča, da namestitev predpražnika zaradi fiksacije vrat sama po sebi ne predstavlja protipravnega ravnanja zavarovanke. Prezre pa, da je dejstvena podlaga prvostopnega sodišča za zaključek o protipravnosti ravnanja toženkinega zavarovanca v namestitvi predpražnika z v tem postopku ugotovljenimi lastnostmi (obrabljenost, neobstoj protizdrsne zaščite), kar predstavlja opustitev dolžne skrbnosti zavarovanca, ki ni zagotovil, da bi bil vstop na predpražnik varen in ne bi drsel.
duševno zdravje - sprejem brez privolitve v nujnih primerih
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se sodni postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih na podlagi prvega odstavka 61. člena ZDZdr prične po uradni dolžnosti, ko sodišče prejme navedeno obvestilo. Morebitna zamudna pri posredovanju tega obvestila sodišču s strani izvajalca zdravstvene dejavnosti (PBV Vojnik), torej še pred začetkom sodnega postopka, posledično ne more predstavljati kršitve določbe nepravdnega postopka, v katerem je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano odločbo. To je lahko predmet presoje v drugih postopkih.
izločitev sodnika - seznanitev z nedovoljenim dokazom - izključitveni razlog - zagovornik po uradni dolžnosti - umor na zahrbten način - odločba o kazenski sankciji - odklonitveni razlogi - prosta izbira odvetnika
Izključitveni razlog po 2. točki drugega odstavka 39. člena ZKP je vezan na sodnikovo seznanitev z nedovoljenim dokazom v kazenskem postopku, ne pa izven postopka, kot primeroma v medijih.
Pravica do proste izbire zagovornika ni absolutne narave.
Za pravno opredelitev kaznivega dejanja kot umor, izvršenega na zahrbten način, so potrebni tako subjektivni elementi pri storilcu kot tudi podane objektivne okoliščine.
ZPP člen 339, 339/2-8, 366, 365-2. ZNP člen 9, 9/1, 9/2, 42, 155, 155/1, 155/2, 155/3.
delitev solastnine - delitev stvari v solastnini - prekinitev postopka - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - dejanska etažna lastnina - manj verjetna pravica - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - solastnina - postopek za delitev solastne stvari
V obravnavani zadevi predlagatelj uveljavlja, da sta deleža udeležencev postopka na spornih nepremičninah enaka in takšna, kot sta vpisana v zemljiški knjigi, nasprotna udeleženka pa zatrjuje, da je njen delež na spornih nepremičninah večji. Jasno je torej, da med njima obstoji spor o velikosti solastninskih deležev. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je nepravdni postopek prekinilo, saj samo o sporu ni pristojno odločati.
odlog izvršbe - razlogi za odlog izvršbe - varstvo potrošnikov
Dolžnikoma je pritrditi, da bi ob predpostavki njunega uspeha v pravdi, bila konkretna izvršba nedopustna, in sicer zaradi pomakanja aktivne legitimacije konkretnega upnika. Konkretni pritožbeni primer bi bilo mogoče subsumirati pod 3. točko drugega odstavka 71. člena ZIZ, ki jo ne gre razlagati tako strogo, kot je to pojasnilo sodišče prve stopnje, t. j. da dolžnika vtožujeta ugotovitev ničnosti akcesornega pravnega pravnega posla in ne ugotovitve ničnosti pravnega posla, ki je zapisan v obliki sporazuma in je v obravnavani zadevi izvršilni naslov. Namen konkretne določbe je zagotoviti poseben pomen varstva potrošnikov, zato ga je potrebno na takšen način tudi razlagati ob upoštevanju specifičnih okoliščin posameznega primera.
Vendar dolžnika zmotno menita, da gre v konkretni zadevi za potrošniški kredit. Ker dolžnika v pravnem poslu, ki je vključen v izvršilni naslov, nista potrošnika v skladu z zakoni, ki šele od leta 1998 urejajo varstvo potrošnikov, je zato odločitev sodišča prve stopnje v tem delu pravilna iz navedenih razlogov.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - namen začasne odredbe
Začasna odredba predstavlja ukrep za zaščito ogroženega otroka (159. in 161. člen DZ), ki jo sodišče izda, če je to nujno, ker bi sicer brez začasne odredbe otroku nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja. Namen začasne odredbe v družinskih sporih je izključno v lajšanju položaja otroka.
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 58, 58/4. ZPP člen 189, 189/3, 365, 365-2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiva sodna odločba - ugovor litispendence - pravni interes - postopek zavarovanja - ustavitev izvršbe na nepremičnino - razlogi za ugovor - izvršilni naslov
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovornih navedb glede pomanjkanja upnikovega pravnega interesa in ugovora litispendence, ki jih dolžnik utemeljuje zaradi dveh istočasno vodenih postopkov za isto terjatev (obravnavanega izvršilnega postopka I 237/2024 in izvršilnega postopka VL 44554/2022). V obeh postopkih gre sicer za izterjavo denarne terjatve med istima strankama na isti podlagi, vendar z različnimi sredstvi in predmeti izvršbe. V tekoči izvršilni zadevi VL 544554/2022 je bila izvršba na nepremičnine ustavljena in je bila zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri dolžnikovi nepremičnini izbrisana, do poplačila zneska, ki se izterjuje v obravnavani zadevi, pa še ni prišlo. Zato je sodišče prve stopnje v izvršilni zadevi I 237/2024 utemeljeno sledilo ponovnemu upnikovemu predlogu za izvršbo in dovolilo izvršbo na dolžnikovo nepremičnino.
Tudi osebni avtomobil je lahko izvzet iz izvršbe, saj 1. točka prvega odstavka 79. člena ZIZ zgolj primeroma našteva predmete, ki so izvzeti iz izvršbe ter z dikcijo "in druge za gospodinjstvo potrebne stvari" izvzema osebnega avtomobila iz izvršbe ne izključuje. Vendar je sodišče prve stopnje citirano določilo pravilno uporabilo, saj razlogi, ki jih navaja dolžnik (da osebni avtomobil potrebuje za prevoz mladoletnih otrok v šolo in na izvenšolske dejavnosti), ne predstavljajo okoliščin, ki bi utemeljevale izvzem vozila iz izvršbe in poseg v pravico upnika do poplačila svoje terjatve - torej zaključka, da je predmet nujno potreben dolžniku in članom njegovega gospodinjstva.
Ni sporno, da je dolžnik delno plačal dolg, tudi niso sporni zneski. Dolžnik ne navaja, da bi morala biti izvršba delno ustavljena še za morebitne dodatne zneske, kot je upnik delno umaknil predlog za izvršbo in odločilo sodišče prve stopnje.
ZIZ člen 15, 17, 17/2, 20a, 20a/1, 20a/2, 21, 21/1, 55, 55/1. ZPP člen 365, 365-2.
izvršba - izvršilni naslov - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - neposredno izvršljiv notarski zapis - posojilna pogodba - po zakonu overjena listina - notarsko overjen podpis - ugovorni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi primernega izvršilnega naslova na podlagi 2. točke drugega dostavka 17. člena ZIZ - izvršljivega notarskega zapisa, ki ustreza merilom iz 20.a člena ZIZ in 21. člena ZIZ ter da je na tak izvršilni naslov v skladu z načelom formalne legalitete vezano in se v pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova, zato ne more spuščati. Na izvršilni naslov je vezano, vse dokler ni z ustreznimi pravnimi sredstvi spremenjen, odpravljen ali razveljavljen.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - pravno relevantna dejstva
Storilec v pritožbenih navedbah zanika, da bi storil očitan mu prekršek in svoje trditve utemeljuje s pojasnilom, da s tem vozilom niti ni mogoče voziti tako hitro, s tem pa pristojnemu organu države izdajateljice očita, da je zmotno ugotovil dejansko stanje v postopku o prekršku. Take navedbe bi lahko storilec uveljavljal le v postopku o prekršku pred pristojnim organom države izdajateljice tako, da bi zoper odločbo o prekršku, vložil pravočasen ugovor, kot je bil poučen v navedeni odločbi, ki mu je glede na fotokopijo vročilnice na l. št. 11 spisa, bila vročena osebno 14. 11. 2022. V predmetnem postopku pa take navedbe niso upoštevne, saj je o odgovornosti storilca za storjeni prekršek že bilo odločeno in je odločba o prekršku pristojnega organa države izdaje postala pravnomočna.