• Najdi
  • <<
  • <
  • 22
  • od 50
  • >
  • >>
  • 421.
    VSC Sklep II Ip 70/2025
    11.4.2025
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00084702
    ZIZ člen 36.
    vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - zamuda stranke
    Presoja sodišča prve stopnje je slonela zgolj na zaključku, da do zamude ni prišlo, tedaj pa predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljen.
  • 422.
    VSC Sklep II Ip 66/2025
    11.4.2025
    SODNE TAKSE
    VSC00084700
    ZST-1 člen 34a.
    ugovor zoper plačilni nalog - plačilo sodne takse - neobrazložen ugovor
    Tako ugotovitev kot materialnopravnega zaključka dolžnik konkretno ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor dolžnika zoper plačilni nalog.
  • 423.
    VSC Sklep II Kp 15248/2021
    11.4.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSC00084694
    URS člen 21, 22, 2a. ZKP člen 265, 307, 307/3, 371, 371/2, 369, 369/4, 377, 377/3.
    sojenje v nenavzočnosti - resen dvom v dokazne zaključke izpodbijane sodbe - psihiatrično izvedensko mnenje - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - procesna sposobnost
    Okoliščina, da je bilo v istočasno potekajočem kazenskem postopku odrejeno izvedenstvo psihiatrične stroke, zadošča za resen dvom v obtoženčevo duševno stanje glede udeležbe v kazenskem postopku.

    Izvedba naroka za glavno obravnavo v navzočnosti procesno (razpravno) nesposobnega obtoženca pomeni kršitev njegove procesne subjektivitete in predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
  • 424.
    VSC Sklep II Ip 76/2025
    11.4.2025
    SODNE TAKSE
    VSC00085100
    ZST-1 člen 12.
    oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko stanje - finančno stanje - likvidnostno stanje
    V nespornih okoliščinah, ko sodišče prve stopnje ni našlo podatkov o poslovanju dolžnika, je bil predlog nepopoln. Pravilno je ravnalo, ko ga je pozvalo s sklepom na dopolnitev predloga po 12. členu ZST-1.
  • 425.
    VSC Sodba in sklep Cpg 23/2025
    10.4.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00085147
    OZ člen 101, 102, 190, 247, 248, 252.
    sočasna izpolnitev - ugovor ogroženosti - pogodbena kazen - neupravičena obogatitev - zahteva za zmanjšanje pogodbene kazni
    Prvostopno sodišče je zahtevek presojalo po 190. člen OZ, ter na podlagi navedb pravdnih strank presojalo ali je med strankama obstajal zatrjevan dogovor iz leta 2015, na podlagi katerega je tožeča stranka del sredstev po izdanih računih (v višini dogovorjenih popustov na predračunih) plačala za marketinško dejavnost družbi G. Ltd.. Ker je sodišče obstoj takšnega dogovora ugotovilo, ravnanje tožeče stranke v zvezi z izdanimi računi (brez upoštevanega popusta) ni bilo samovoljno, ampak v skladu z medsebojnim dogovorom in vzpostavljeno prakso med pravdnima strankama, je tožbeni zahtevek tožene stranke na podlagi 190. člena OZ utemeljeno zavrnilo. Tožena stranka tudi ne more zahtevati vrnitev navedenega zneska na podlagi 191. člena OZ.
  • 426.
    VSC Sodba Cpg 25/2025
    10.4.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00084432
    ZPP člen 98, 98/1.
    izvedba dokaza - razlogi za zavrnitev - predložitev pooblastila - rok za predložitev pooblastila - konkretiziranost pritožbene navedbe
    Skladno s prvim odstavkom 98. člena ZPP bi pooblaščenec sicer moral izkazati pooblastilo ob prvem pravdnem dejanju, vendar mu skladno z drugim odstavkom istega člena sodišče vseeno lahko dovoli, da začasno opravlja dejanja za stranko in mu hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja.

    Očitek v smeri kršitve načela konktradiktornosti (bolje kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti) je v tolikšni meri pavšalen in nekonkretiziran, da z njim stranka ne more biti uspešna.
  • 427.
    VSC Sklep I Cp 131/2025
    10.4.2025
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC00084963
    ZIZ člen 15, 239, 272, 272/1, 272/2-1. ZPP člen 2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/215, 365, 365-2.
    začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj terjatve - zavrnitev pritožbe - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - objektivna nevarnost - nevarnost uveljavitve terjatve - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - sporazum o delitvi skupnega premoženja - darilna pogodba
    Sodišče prve stopnje se je opredelilo, zakaj šteje, da je tožnik izkazal pogoj nevarnosti iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ in pravilno pojasnilo, da objektivna nevarnost za uveljavitev terjatve (s stopnjo verjetnosti) izhaja iz toženkinega že izvedenega aktivnega sodelovanja pri odsvojitvi dolžnikovega (moževega) premoženja. Obrazložilo je, da vse navedene okoliščine skupaj – do tega, da je šlo za delitev skupnega premoženja po mnogih letih zakonske zveze in ob njenem nadaljnjem trajanju, časovni komponenti (sklenitev Sporazuma kmalu po prejemu tožnikovega opomina) in sami vsebini Sporazuma – dajejo podlago za verjetnost zatrjevane nevarnosti (glej 8. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa in točke 16 – 17 obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje o začasni odredi z dne 18. 10. 2024).
  • 428.
    VSC Sodba Cp 113/2025
    9.4.2025
    CESTE IN CESTNI PROMET
    VSC00086646
    ZPP člen 254, 285, 286b.
    obseg zapuščine - dokaz z izvedencem
    Razlaga pravila o mejah pritožbenega postopka in pritožbenega preizkusa (350. člen ZPP) sodišču druge stopnje nalaga, da upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne.

    Izven pravdnega postopka po stranki naročeno mnenje (ob nestrinjanju nasprotne stranke z njim), predstavlja le del strankine trditvene podlage.
  • 429.
    VSC Sklep PRp 40/2025
    8.4.2025
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00091195
    ZP-1 člen 8, 155, 155/1, 155/1-8. KZ-1 člen 24, 29, 29/2.
    odgovornost - odločilna dejstva - prištevnost - krivda - naklep

    Ob upoštevanju razlogov v 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke, to je, da je obdolženec v postopku s policisti bil sposoben stati, se pogovarjati s policisti in podpisati zapisnik, ni mogoče potrditi zaključka sodišča prve stopnje, da se mu dvom v obdolženčevo prištevnost ni pojavil, saj te razloge sodišče prve stopnje gradi na strokovnih zaključkih (...ker je obdolženec lahko stal, se pogovarjal in podpisal zapisnik, ni dvoma v njegovo prištevnost...), za katere pa nima ustreznega znanja. Zakaj sodišče prve stopnje, kljub trditvam zahteve za sodno varstvo glede dvoma v prištevnost obdolženca, podanemu predlogu za postavitev izvedenca medicinske stroke in ugotovitvam, da je obdolženec v času prekrška imel 1,54 mg alkohola v litru izdihanega zraka, v postopku s policisti pa opotekajočo hojo, zatikajoč govor in zadah po alkoholu, v obdolženčevo prištevnost ni podvomilo, tako v izpodbijani sodbi ni razumljivo obrazloženo.

  • 430.
    VSC Sodba PRp 52/2025
    8.4.2025
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00091090
    ZP-1 člen 66, 66/2. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (2024) člen 17, 17/4, 17/10.
    hitri postopek o prekršku - dejansko stanje - dopustni pritožbeni razlog

    Pritožba ne more biti uspešna s sklicevanjem na četrti odstavek 17. člena Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (v nadaljevanju: Pravilnik), ki določa, da prepovedi in omejitve, označene s prometnimi znaki za prepovedi in omejitve (2200) ter posameznimi prometnimi znaki za urejanje cestnega prometa (2407, 2408, 2409, 2409-1 in 2409-2), veljajo od mesta, kjer so postavljeni, do mesta, kjer je postavljen prometni znak o njihovem preklicu, sicer pa do prvega naslednjega križišča javnih oziroma nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, saj je v konkretnem primeru hitrost bila omejena s prometnim znakom ime naselja (Paka pri Velenju), zato za konkretni primer velja določba desetega odstavka 17. člena Pravilnika, iz katere izhaja, da izrecna odredba, izražena s posameznim prometnim znakom za prepovedi in omejitve (2200), nameščenim na istem drogu skupaj s prometnim znakom 2434, pri vstopu v naselje velja na območju celotnega naselja, če na posameznih cestah ali njihovih delih v naselju ni z drugim prometnim znakom označena drugačna obveznost, omejitev, prepoved ali usmeritev.

  • 431.
    VSC Sodba I Kp 10501/2024
    8.4.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
    VSC00084766
    Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) točka 6. KZ-1 člen 186. ZKP člen 164, 178, 215, 216, 219, 245.
    neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - ogled kraja - nujno preiskovalno dejanje - hišna preiskava - zaseg droge - nezakoniti dokazi - osredotočenost suma
    Skupni prostori stanovanjskega bloka niso prostori, v katerih bi osumljenec upravičeno pričakoval zasebnost. Zato niso podane predpostavke za varstvo zasebnosti, niti kavtele, ki se nanašajo na hišno preiskavo. Policisti so zakonito opravili ogled kraja.

    Če osumljenec o ogledu ni bil obveščen, izsledki ogleda niso nezakoniti dokazi, če je bil kazenski postopek kot celota pošten.
  • 432.
    VSC Sklep III Kp 41333/2016
    8.4.2025
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSC00085086
    KZ-1 člen 86, 86/4, 86/9. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
    nadomestitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - osebnostna urejenost obsojenca - alternativna izvršitev kazni zapora - okoliščine za odmero kazni
    Logično razumljivo in dopustno je, da neizogibno prihaja do prekrivanja vrednotenja okoliščin, ki so določene za nadomestitev kazni zapora, ter okoliščin, ki so relevantne že pri izbiri in odmeri kazni. Res pa je, da ne gre za povsem enako in ponovno presojo istih okoliščin, saj je presoja teh okoliščin pri odločanju o nadomestitvi izvršitve kazni usmerjena predvsem v sedanjost ter prihodnost. Pritožniku zato na izhodiščni ravni ni mogoče pritrditi pri izvajanjih, da teža in okoliščine kaznivega dejanja niso kriteriji, ki bi jih bilo moč upoštevati pri predlogu za alternativno izvršitev kazni zapora, čeprav te okoliščine niso osrednjega pomena oziroma jih je treba vrednotiti glede na stanje stvari ob odločanju in v sledeči perspektivi ter v optiki smotrov nadomestnega izvrševanja prostostne zaporne kazni. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa izhaja prav to, torej da je sodišče prve stopnje podatke o izvršenem kaznivem dejanju in o obsojenčevi kaznovanosti (tudi specialnem povratništvu) usmerilo prav v prihodnost ter utemeljeno zaključilo, da pozitivna prognoza pri obsojencu (zaenkrat) ni podana, namenom kaznovanja (o katerih je prvo sodišče obširno razlogovalo) pa ne more biti zadoščeno drugače, kakor z efektivno izvršitvijo zaporne kazni.
  • 433.
    VSC Sklep I Kp 38206/2024, enako tudi , , , , , , , , , ,
    4.4.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00084686
    ZKP člen 199a, 199a/2, 199a/6, 201.
    nadomestitev hišnega pripora s priporom zaradi kršitve pogojev - utemeljeni sum - ponovitvena nevarnost - kršitev hišnega pripora - ponovna odreditev pripora
    Sodišče prve stopnje je glede narave kršitve pravilno ugotovilo, da je bil obdolženec v celoti seznanjen s posledicami morebitne kršitve hišnega pripora, pa je kljub temu zapustil svoje bivališče ter se družil z osebami, ki z njim ne prebivajo in ga ne oskrbujejo, in s tem popolnoma ignoriral navodila sodišča, da se brez posebnega dovoljenja sodišča ne sme oddaljiti z naslova dejanskega prebivališča ter tudi da ne sme imeti nobenih stikov z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne oskrbujejo. Že zakon pa šteje, da so hujše kršitve hišnega pripora tiste, pri katerih se je obdolženec brez dovoljenja oddaljil od kraja ali od objekta, v katerem prestaja hišni pripor (ali se je zunaj objekta zadržal dlje, kot mu je bilo dovoljeno), saj mora policija takšnemu obdolžencu takoj vzeti prostost in ga brez odlašanja privesti k preiskovalnemu sodniku.
  • 434.
    VSC Sklep I Kp 66954/2023
    3.4.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00084665
    ZKP člen 200, 200/2, 201.
    pripor - nesorazmernost ukrepa - nerazumno dolgo trajanje postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - časovna omejitev trajanja pripora
    Četudi drži, da je bilo v fazi predobravnavnega naroka razpisanih 11 narokov in zaslišanih devet prič, ne gre spregledati, da je od zadnjega predobravnavnega naroka dne 16. 10. 2024 do izdaje sklepa o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov dne 3. 3. 2025 preteklo slabih pet mesecev. Morebitno ravnanje pravosodne svétnice ali strojepisk (daljši čas izdelave prepisa zvočnega posnetka zaslišanja prič), ki se iz docela neznanih razlogov pojavljajo v razlogih izpodbijanega sklepa, nikakor ne opravičuje trajanja pripora, upoštevaje, da sme pripor trajati najkrajši potrebni čas in da je dolžnost vseh organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, ter organov, ki jim dajejo pravno pomoč, da postopajo posebno hitro, če je obdolženec v priporu (drugi odstavek 200. člena ZKP). Merila za presojo, kaj je razumen čas, so v primeru odvzema prostosti strožja kot v primeru sojenja na prostosti. Če pristojni organi v kazenskem postopku ne postopajo hitro, pa tega ni mogoče upravičiti na podlagi posebnih okoliščin postopka ali ravnanja pripornika, je treba priprtega izpustiti na prostost (Odločbi US RS, Up-123/95, točka 39 in Up-155/95, točka 11). Zakonsko določen maksimum trajanja pripora (dve leti) pa prav tako ne more biti razlog, na katerem bi sodišče lahko upravičilo potencialno nesorazmerno trajanje pripora v konkretnem primeru.
  • 435.
    VSC Sklep Cp 122/2025
    3.4.2025
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC00090191
    DZ člen 7, 141. ZIZ člen 9, 9/7.
    stiki med otrokom in staršema - nesuspenzivno pravno sredstvo - korist mladoletnega otroka
    Napačno je pritožnikovo tolmačenje, da nesuspenzivnost učinkovanja pravnega sredstva (ugovora zoper začasno odredbo), ker je bila izdana začasna odredba na njegov ugovor kasneje razveljavljena, pomeni, da začasna odredba ni veljala oz. da je ni bilo, kot zatrjuje pritožnik. Kadar pravno sredstvo ne zadrži izvršitve, kot to načeloma za vloženi ugovor predvideva šesti odstavek devetega člena ZIZ, to pomeni, da je začasna odredba, konkretno izdana dne 4. 4. 2023 v postopku II Z 7/2023, stopila v veljavo takoj, ker je ugovor zoper njo odložil nastop njene pravnomočnosti, ne pa tudi izvršljivosti, kar pomeni, da se začne izvrševati takoj in ne šele s pravnomočnostjo.
  • 436.
    VSC Sklep I Cp 121/2025
    3.4.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00087040
    ZST-1 člen 10, 15, 15/4.
    oprostitev plačila sodne takse - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog
    Pri odmeri in plačilu sodne takse po četrtem odstavku 15. člena ZST-1 gre za specifičen položaj, saj za tožnico, ki je bila oproščena plačila sodne takse, taksna oprostitev še vedno velja. Pri tem strogo gledano niti ne gre za plačilo taksne obveznosti (te namreč ni več), temveč za plačilo stroškov postopka. Stranka tako ne more ponovno predlagati taksne oprostitve, temveč je njeno pravno sredstvo zoper s plačilnim nalogom naloženo sodno takso ugovor.
  • 437.
    VSC Sklep I Kp 15568/2025
    3.4.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00084965
    ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3.
    podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljeni sum - ponovitvena nevarnost - begosumnost
    Navedbe zagovornice A. A., da se bo obdolženec tudi s prostosti udeleževal postopka, ostajajo zgolj na ravni zatrjevanj. Ne gre pritrditi zagovornicama B. B. in A. A., da sta priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti izključujoča. Ob tem zagovornica B. B. celo jasno pove, da bo obdolženec nedvomno zapustil Republiko Slovenijo v primeru izpustitve na prostost. Takšna pritožbena navajanja niso pravilna, saj ne drži, da priporna razloga ponovitvene nevarnosti in begosumnosti ne moreta biti podana hkrati. Če se namreč pri obdolžencu kaže nevarnost, da bo pobegnil, je lahko hkrati podana tudi nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušeno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. Tako ni dvoma, da sta oba priporna razloga podana v sferi vseh treh obdolžencev.
  • 438.
    VSC Sklep III Cpg 26/2025
    2.4.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00084608
    ZPP člen 157.
    sodba na podlagi pripoznave - potrebni stroški - odločitev o pravdnih stroških - cenitveno poročilo
    Tožeča stranka je izvedela za ugovor tožene stranke glede vrednosti spornega predmeta, ki ga je podala v odgovoru na tožbo, v trenutku, ko ji je sodišče prve stopnje vročilo odgovor na tožbo. Torej je tožeča stranka z vročitvijo odgovora na tožbo lahko pričakovala, da bo sodišče v nadaljevanju postopka odločilo o ugovoru tožene stranke glede vrednosti spornega predmeta. V teh dejanskih okoliščinah je utemeljeno pridobila cenitveno poročilo. V sklepu o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta se je sodišče prve stopnje oprlo tudi na cenitveno poročilo, zato ne drži pritožbena navedba, da ni pripomoglo k odločitvi. Če sodišče ni spremenilo vrednosti spornega predmeta, to ne pomeni, da cenitveno poročilo ni pripomoglo k odločitvi, temveč, da je tožeča stranka v tožbi korektno določila vrednost spornega predmeta in da tožena stranka ni uspela z ugovorom.
  • 439.
    VSC Sklep III Cpg 27/2025
    2.4.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00084575
    Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7.
    jurisdikcija - pristojnost slovenskega sodišča - kondikcija - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis)
    Pritožbeno sporna je razlaga, ali gre v v konkretnem sporu za zadevo v zvezi s pogodbenimi razmerji.

    Uredba Bruselj Ia vsebinsko ne napolnjuje pojma "v zvezi s pogodbenimi razmerji". Pomembno je, da se pojem razlaga avtonomno in ločeno od pomena, ki ga ima v nacionalnem pravu držav članic.

    Tožnik se mora sklicevati na obveznost v zvezi s pogodbenim razmerjem, da bi z njo utemeljil zahtevek.2 Bistvena okoliščina je prostovoljen sprejem obveznosti.
  • 440.
    VSC Sklep I Kp 95054/2024, enako tudi ,
    1.4.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00084695
    ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3.
    podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost - sorazmernost pripora - ukrep prepovedi približevanja
    Ob vsem navedenem zgolj to, da iz izvedeniškega mnenja dr. I. I. izhaja verjetnost, da je pri obdolžencu v času storitve očitanih mu kaznivih dejanj obstajala manična faza bipolarne motnje, ki pa jo je potrebno z ustreznim opazovanjem in diagnostičnim postopkom potrditi, nato pa ustrezno zdraviti, v ničemer ne omaja obstoja utemeljenega suma, kot tudi ne presoje o obstoju ponovitvene nevarnosti, zlasti ob dejstvu, ko je izvedenec zaključil, da v kolikor bo obdolženec ostal nezdravljen, obstaja možnost, da bi lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo in spolno nedotakljivost in da je glede na razpoložljive podatke mogoče sklepati, da je pri njem vsaka nova epizoda hujša. Priporni razlog je ob vsem navedenem nedvomno podan, drugačna pritožbena zatrjevanja pa niso utemeljena.
  • <<
  • <
  • 22
  • od 50
  • >
  • >>