Zmotno je stališče, po kateri bi bil dolžan delodajalec pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga še dodatno utemeljevati težo kršitve pogodbenih obveznosti oziroma okoliščine, ki preprečujejo nadaljevanje delovnega razmerja med strankami. ZDR-1 omogoča podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga za primere, ko delavec ne upošteva formalnega opozorila zaradi že storjene kršitve in v nadaljevanju še vedno pravilno ne izpolnjuje delovnih obveznosti. Če delavec nadaljuje s kršitvami - v enaki, podobni ali drugačni obliki, potem je pravno pomembno predvsem, ali je do ponovne kršitve obveznosti dejansko prišlo. Materialnopravna presoja sodišč nižjih stopenj je zmotna tudi glede na kasnejšo presojo sodišča druge stopnje, da naj bi se ena od utemeljenih kršitev iz opozorila pred odpovedjo nanašala prav na čiščenje. Navedeno pomeni, da bi lahko šlo pri očitanih kršitvah iz odpovedi za istovrstno kršitev delovnih obveznosti glede na presojano opozorilo, zato je po ustaljeni sodni praksi presoja takšne kršitve lahko kvečjemu strožja.
Prekluzija iz prvega odstavka 286. člena ZPP ni primerno sredstvo za uresničevanje namena koncentriranega in pospešenega postopanja v nepravdnih zadevah, zlasti če udeleženci postopka v vabilu na narok niso bili opozorjeni na to, da naj bi šlo za prvi narok s posledicami iz prvega odstavka 286. člena ZPP.
Določba 73. člena ZDen je po strogi jezikovni razlagi pri opredelitvi upravičenca do odškodnine omejena na subjekte, ki so bili: (1.) denacionalizacijski zavezanci in so (2.) podržavljeno premoženje v svoja sredstva sami ali po svojih univerzalnih pravnih prednikih pridobili odplačno. Univerzalna sukcesija je lahko popolna ali delna. Ne glede na to, da je premoženje konstitutivni element oblikovanja pravne osebe, pa ni mogoče trditi, da gre za pravno nasledstvo pravnih oseb že zato, ker so naslednice istega premoženja.
Decentralizacija bančnega sistema na načelni ravni ne more pomeniti delnega univerzalnega pravnega nasledstva komunalnih (oziroma poslovnih) bank in hranilnic po Narodni banki FLRJ. Gre namreč za družbeno reformo, ki na novo vzpostavi pravni položaj bančnih subjektov. Prenos funkcije oziroma pristojnosti iz enega samostojnega pravnega subjekta (Narodna banka FLRJ) na drug samostojen pravni subjekt (KB Celje), ki je ustanovljen z namenom decentralizacije sistema, po analogiji gospodarskopravnih predpisov ne pomeni univerzalne sukcesije
Pri ocenjevanju višine odškodnine za izgubljeno korist na podlagi drugega odstavka 72. člena ZDen je treba izhajati iz stanja nepremičnine, kakršno je bilo ob uveljavitvi ZDen in do dneva pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe, s katero je bila nepremičnina vrnjena upravičencu. Vendar je ugotovljeno stanje nepremičnine zgolj izhodišče pri presoji, kakšno (konkretno) premoženjsko korist bi upravičenec (lahko) imel, če bi premoženje dobil v upravljanje in uporabo že pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Trditveno in dokazno breme je na upravičencu, izračun izgubljene koristi pa je v vseh tovrstnih pravdah hipotetičen.
Materialnopravno napačno je stališče sodišča druge stopnje, da že dejstvo, da tožnikove stvari niso uničene, zadošča za oceno, da gre za izjemen primer, ki opravičuje le restitucijo. Restitucija namreč pomeni, da bi bilo treba vskladiščene stvari v naravi vzpostaviti v takšno stanje, v kakršnem so bile ob izpraznitvi stanovanja.
Določba prvega odstavka 44. člena ZFPPIPP določa znesek zgornje meje odgovornosti za škodo, za katero upnikom odgovarja posamezen član poslovodstva. Če je ugotovljena škoda nižja, član poslovodstva odgovarja "samo" do višine ugotovljene škode. Če pa škoda upnikom sploh ne nastane, član poslovodstva ni odškodninsko odgovoren.