OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0056866
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3. OZ člen 134. URS člen 34, 35, 40. ZMed člen 26.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – povzročitev škode – poseg v osebnostne pravice – pravica do osebnega dostojanstva – varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – pravica do popravka in odgovora – neresnične trditve – žaljive trditve – relativna osebnost javnega življenja – prepoved nadaljnjih kršitev – prepoved objave
Besede oziroma sintagme biti „sumljiv“, „dvomljivega slovesa“ in „vpleten v različne afere“ so dokaj rahlo (negativno) vrednostno obarvane, nikakor pa niso hudo žaljive. Za poslovneža kot relativno osebo javnega življenja to ni nad pragom, ki je razumno pričakovan, ko ta [...] „preko svojega podjetja vstopi na slovenski trg kot pomemben poslovni akter“, kot se izraža sam o sebi tožnik, oziroma, kot neprerekano navaja tožena, vstopa v lastništvo precejšnjega dela slovenskega gospodarstva.
Čisto vsak poseg v osebnostni položaj še ne utemeljuje pravnega varstva in ne pomeni nujno posega v pravno varovano sfero posameznika. Posameznikova svoboda je namreč omejena s svobodo drugih. Pravno relevanten postane poseg v sfero posameznika šele tedaj, ko je dovolj intenziven, da si upoštevajoč realnost (družbenega) življenja zasluži pravno varstvo.
glavni vpisi – zaznambe – zaznamba izvršbe – izbris zaznambe izvršbe – zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti postopka
Pravilnosti izdaje sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju predloga za izvršbo v smislu zatrjevanj pritožnice, da izbris ne more biti izveden samo zato, ker sklepa dolžniku ni mogoče vročiti, zemljiškoknjižno sodišče ne more presojati.
OZ člen 168, 179. ZPP člen 254/2, 339/2-14, 339/2-15, 354.
izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razveljavitev sodbe – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – premoženjska škoda – navadna škoda – trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje je zagrešilo več absolutnih bistvenih kršitev določb postopka po 14. in 15. točki 2. odst. 339. člena ZPP, saj si je prihajalo v nasprotja, nekateri zaključki pa nimajo podlage v izvedenih dokazih in podatkih spisa. Zato je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljaviti na podlagi pooblastila iz 354. člena ZPP. Glede na naravo kršitev prvostopenjskega sodišča teh namreč ne more samo odpraviti; ne more prvič ugotavljati celih sklopov pravno odločilnih dejstev šele na pritožbeni stopnji, kar pa bi moralo, da bi lahko odpravilo obrazložene pomanjkljivosti sodbe. Če bi to storilo, bi pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva - pritožbe (25. člena URS).
Odškodnina iz tega naslova ob zgolj začasnem zmanjšanju življenjskih aktivnosti oškodovancu praviloma ne gre. Se pa denarno zadoščenje za to obliko škode dosoja v okviru odškodnine za telesne bolečine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0061814
OZ člen 58, 190, 251, 251/5, 635, 635/1, 635/2, 653, 653/4. ZPP člen 214, 214/2, 243, 287, 287/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61.
gradbena pogodba - obseg izvedenih del - dodatna dela - trditvena podlaga - pobotni ugovor - podjemna pogodba - manjkajoča listinska dokumentacija - nemogoča izvedba dokaza - uporaba uzanc
Pravilni so razlogi prvostopenjskega sodišča v zvezi z uveljavljanim pobotnim ugovorom tožene stranke, ki se je nanašal na odškodnino zaradi odprave napak dela tožeče stranke in dokončanje po tožeči stranki neizvršenih del, ker tožena stranka ni niti navedla, kdaj je napake del odkrila, kdaj jih je tožeči stranki reklamirala in kdaj je tožeča stranka zavrnila odpravo notificiranih napak. Le v primeru, če je naročnik o napakah pravočasno obvestil podjemnika, lahko tudi še po enem letu od tega obvestila z ugovorom zoper njegov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in povračila škode
Ker je izvedenec sodišču sporočil, da brez manjkajoče dokumentacije (gradbenih dnevnikov in popolnih situacij) mnenja ne more izdelati, je sodišču to zadostovalo za zaključek, da izvedba dokaza z izvedencem gradbene stroke zaradi pomanjkljive listinske dokumentacije ni možna.
ZPP člen 324, 324/3, 337, 337/3. : OZ člen 179, 179/1.
ugovor pobotanja – procesno pobotanje – ugovor pobotanja v pritožbi – pobotanje v pritožbi – kršitev osebnostnih pravic – čast in dobro ime – poseg v čast in dobro ime
Če bi toženka hotela s svojo nasprotno terjatvijo zmanjšati dosojeno odškodnino, bi morala v pravdi določno podati pobotni ugovor in ustrezne trditve: da ima pobotljivo terjatev, ki naj jo sodišče ugotovi in potem upošteva ob pobotanju. Ker tega ni storila, prvo sodišče ni imelo nobene osnove za odločanje o obstoju njene terjatve in o zmanjšanju odškodnine.
Oškodovanec lahko v primeru kršitev osebnostnih pravic pred sodiščem poleg denarnega zadoščenja zahteva tudi drugo sankcijo, vendar je izbira sodnega varstva prepuščena oškodovancu. Sodišče pa mora v pravdnem postopku odločati le v mejah postavljenih zahtevkov.
predlog za vpis v zemljiško knjigo – zastaranje – sprememba imena upravičenca – sprememba parcelnih številk – veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila
Sam vpis v zemljiško knjigo oziroma predlog zanj ni terjatev, zato se pravila o zastaranju obligacijskih terjatev iz OZ nanj ne nanašajo in ga je moč zahtevati kadarkoli.
ZOR člen 154, 154/1, 361, 366, 371, 387, 392, 600, 607, 607/1, 613, 613/1, 620, 620/5, 622, 623. OZ člen 376. ZPP člen 212, 214, 214/2, 286, 286b, 337, 337/1, 324, 324/3.
pobotni ugovor – procesno pobotanje – izrek – ugotovitev obsega pobotne terjatve
Ugotovitev obsega pobotne terjatve preko višine tožbene terjatve je v nasprotju s procesno funkcijo pobotnega ugovora, ki je obrambnega značaja. Tožena stranka želi z njim doseči le zavrnitev tožbenega zahtevka. Zato je nasprotna terjatev relevantna oziroma upoštevna le do višine terjatve, kolikor je potrebno za zavrnitev tožbenega zahtevka.
Tožeča stranka, ki ji je poverjeno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic, je upravičena zahtevati civilno kazen zaradi kršenja avtorskih pravic, vendar njen zahtevek, ki ga utemeljuje s plačilno nedisciplino pri izpolnjevanju pogodbene obveznosti, ni utemeljen. S 3. odstavkom 168. člena ZASP predpisana sankcija je po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, ki se glede na določilo 3. odstavka 247. čl. OZ ne more dogovoriti za denarne obveznosti.
Glede na to, da sta predlagatelj in nasprotna udeleženka na stanovanju vknjižena kot skupna lastnika in da deleži med njima niso določeni, zaznamba spora zaradi delitve skupnega premoženja v korist predlagatelja do deleža 4/5 ni mogoča, temveč le do celote.
odškodninska odgovornost države – sprejem protiustavnega zakona – protipravnost ravnanja države – rejnina – rejnik, ki je rejenčev sorodnik
Odškodninska odgovornost države po 26. členu URS ni podana v vsakem primeru, ko državni zbor sprejme zakonsko določbo, za katero Ustavno sodišče ugotovi, da je v neskladju z ustavo.
URS člen 29, 29/2. ZKP člen 207, 207/3, 311, 311/1, 311/2.
sprememba sestave senata - nadaljevanje glavne obravnave v primeru spremembe sestave senata - sojenje v nenavzočnosti
Senat ne more odločiti – tudi če bi stranke s tem soglašale – da se ne bo znova prebrala obtožnica in izvedlo obtoženčevo zaslišanje. Če se glavna obravnava, ki je bila preložena, opravlja pred istim senatom, se nadaljuje, predsednik senata pa na kratko pove potek prejšnje glavne obravnave, vendar pa sme senat v tem primeru odločiti, da se začne obravnava znova
Navzočnost obtoženca na glavni obravnavi je praviloma nujna, saj ima pravico izjaviti se o obtožbi in o dokazih, ki ga bremenijo. Če obtoženec še ni bil zaslišan ali se ni seznanil z vsemi dokazi, ki so predlagani v obtožnici, je njegova navzočnost na glavni obravnavi vedno nujna.
posodbena pogodba - obdelava kmetijskega zemljišča - prekarij - kritje rednih in izrednih stroškov - uporaba stvari brez plačila
Pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka se je pravilno oprlo na paragraf 981 ODZ, ki določa, da izposojevalec (v obravnavanem primeru torej tožnik) nosi stroške redne rabe stvari, povrnitev izrednih stroškov pa uveljavlja kot pošteni posestnik. Glede na naravo pogodbenega razmerja med strankama, po katerem ima prekarist do preklica pogodbenega razmerja pravico uporabljati stvar brez pogodbenega plačila, prvostopenjsko sodišče v zakonu tudi ni imelo podlage za ugotavljanje koristi, ki jo je imela tožeča stranka od prodaje pridelkov iz vinograda in sadovnjaka v času trajanja pogodbenega razmerja.
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1. ZTPDR člen 73. ZVZD člen 15.
krivdna odškodninska odgovornost – temelj odškodninske odgovornosti – odgovornost delodajalca – varnost in zdravje pri delu – varno delo – - opustitveno ravnanje - nedopustnost opustitve – policist na kolesu – neprimerna delovna obutev – vzrok zdrsa – razbremenitev odškodninske odgovornosti – prispevek oškodovanca – neskrbno ravnanje
Obutev, ki jo je drugotoženka tožniku zagotovila, za obstoječa pedala kolesa ni bila ustrezna, saj ni omogočila oprijema čevlja na vrhnjem, gladkem delu pedala.
zaznamba izrednega pravnega sredstva - pravočasnost predloga za vpis
V določbi 103. čl. ZZK-1 je predpisan skrajni rok, to je rok do katerega se še lahko predlaga zaznamba izrednega pravnega sredstva. Zaznamba mora biti zato predlagana in opravljena preden odpade procesna ovira za odločanje v postopkih, ki so bili začeti po trenutku, od katerega učinkuje vknjižba, v zvezi s katero se predlaga zaznamba izrednega pravnega sredstva. Ta ovira odpade, ko postane sklep o dovolitvi vknjižbe na podlagi pravnomočne sodbe pravnomočen.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – razlaga splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti – izključitev odgovornosti
Glede na jasne določbe lastnih splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti (PG-odg/99-12) drugotoženka z ugovorom, da je izključena njena obveznost povrnitve škode iz razloga, ker je delavec zavarovanca to povzročil naklepno, ne more uspeti.
ZTLR člen 24, 25. ZZK-1 člen 8, 8/2. SPZ člen 9, 44, 44/2.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu
Materialnopravno zmotna je trditev, da tožeči stranki zaradi (domnevne) pridobitve lastninske pravice na tuji nepremičnini na originaren način ni treba dokazovati toženčeve (kupčeve) nedobrovernosti, saj 2. odstavek 8. člena ZZK-1 v tem pogledu ne pozna nobenih izjem (primerjaj 2. odstavek 44. člena SPZ).