CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0059126
ZTLR člen 20. ZPP člen 181, 319/2. ZZK-1 člen 243.
originarna pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – ugotovitvena tožba - izbrisna tožba – res iudicata – pridobitev lastninske pravice z odločbo organa – zamudna sodba
Z ugotovitveno sodbo sodišče ugotovi, da je prišlo do originarne pridobitve lastninske pravice, vendar se v tem primeru lastninska pravica pridobi na podlagi zakona in ne na podlagi sodbe. V obravnavanem primeru pa ni šlo za originarno pridobitev lastninske pravice tožnika, pač pa je šlo za stanje, ko je imel sicer formalnopravno pravilen vpis materialnopravne pomanjkljivosti, to pa se lahko sanira z izbrisno tožbo, ne pa z ugotovitveno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058903
OZ člen 376. ZPP člen 8, 185, 185/1, 185/3, 185/7. ZOR člen 165, 165/3. ZTLR člen 25.
sprememba tožbe – dokazovanje – neprerekane trditve – nekonsistentnost trditev – odškodninska odgovornost – škoda, ki presega normalne meje
Če stranka poda o določenem dejstvu različne navedbe, sodišču ne ostane nič drugega, kot da z dokazi ugotavlja, katere navedbe so pravilne, četudi jih druga pravdna stranka ni prerekala.
Pri dokazovanju posameznih dejstev pa sodišče ni vezano na dokazno pravilo, da bi se določeno dejstvo lahko dokazovalo le z določenim dokazom, ampak se vsako dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli v ZPP dovoljenim dokazom, stvar dokazne ocene pa je, kdaj se šteje neko dejstvo za dokazano.
Tožeča stranka s tem, ko je soglašala z rekonstrukcijo ceste in je od te rekonstrukcije tudi sama imela korist, ni pristala na škodo, ki je vtoževana v tej pravdi. Tožena stranka bi namreč morala ob rekonstrukciji, skupaj z izvajalci del, poskrbeti, da bi se rekonstrukcija izvajala tako, da bi pri tem nastajala le škoda v normalnih mejah. V kolikor pa ta škoda presega normalne meje, je materialna pravna podlaga za odškodninsko odgovornost oškodovancem v 3. odstavku 165. člena ZOR.
Toženka je tista, ki je bila dolžna skleniti pogodbo takoj oziroma glede na specifiko zadeve takoj, ko je to bilo mogoče. V določbi 162. člena OZ oziroma 183. člena ZOR je vsebovana njena dolžnost spremljati obstoj pogojev oziroma ovir za izpolnitev kontrahirne dolžnosti.
ZPIZ-1 člen 58, 58/1, 178, 178/2, ZMEPIZ člen 2, 2/3, 25, 25/1, 43, 43/2.
delna pokojnina - odvetniška dejavnost - krajši delovni čas
Odločitev, da se tožniku ne prizna pravica do delne pokojnine, je pravilna. Tožnik v času vodenja postopka pri tožencu še ni izpolnjeval pogojev za priznanje te pravice, saj je dejavnost v skrajšanem delovnem času začel opravljati oziroma je bil za skrajšan delovni čas vključen v zavarovanje šele od kasnejšega datuma (po končanem postopku pri tožencu) dalje.
pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja s pripoznavo – poravnalna ponudba
Zaključni sporazum, ki vsebuje ponudbo tožene stranke, da iz naslova sklenjene zavarovalne police in v posledici škodnega dogodka dne 19.3.2004, plača tožeči stranki 1.690.630,00 SIT, je šteti za pripoznavo dolga, ki je v smislu 364. člena OZ pretrgala zastaranje.
SPZ člen 70, 70/2, 70/5, 70/6. ZZK-1 člen 3, 3/1-5.
delitev stvari - delitev nepremičnine – način delitve solastnine - fizična delitev - izplačilo solastnikom – poplačilo deležev - predmet delitve – kmetija – upravičen interes – obseg in vrednost solastniških deležev
V primeru, da med solastniki ne pride do sporazuma o delitvi stvari, poizkusi sodišče izpeljati fizično delitev stvari, tako da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če to ni mogoče niti z izplačilom razlike v vrednosti po opravljeni fizični delitvi lahko sodišče na predlog solastnika odloči tudi, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče.
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/6, 339, 339/2, 339/2-8. ZPP-D člen 8/2, 130/4.
nepopolna vloga – zavrženje vloge – vloga v nezadostnem številu izvodov
Med nerazumljive ali nepopolne vloge, za katere velja sankcija zavrženja, po dikciji 1. odstavka 108. člena ZPP ni mogoče šteti vlog, ki pri sodišču niso vložene v zadostnem številu, zanje velja specialno določilo 6. odstavka 108. člena ZPP, da sodišče stranko pozove k vložitvi ustreznega števila vlog.
Sodišče prve stopnje bi moralo pojasniti razloge, zaradi katerih je zavrnilo dokazni predlog toženca, vendar bi moral toženec na navedeno kršitev, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaznega predloga opozoriti sodišče prve stopnje najkasneje pred koncem zadnje glavne obravnave, česar pa tožnik ni storil.
vpis lastninske pravice – načelo pravnega prednika – vpis na posameznem delu stavbe
Vpis lastninske pravice je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena lastninska pravica.
Ne glede na to pa sodišče v skladu z določbo 6. člena ZPPLPS dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ. V primeru prodaje posameznega dela stavbe po določbah SZ, se šteje, da je zemljiškoknjižni lastnik prodajalec iz te pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059178
ZPP člen 181, 182, 182/3. OZ člen 52. ZN člen 47.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v nepremičnino – pogodba o ugotovitvi obsega skupnega premoženja – obličnost pogodbe med razvezanima zakoncema – odsvojitev skupnega premoženja – ugotovitveni zahtevek – pravni interes - podredni zahtevek – ugoditev primarnemu zahtevku
Glede na delno ugoditev primarnemu zahtevku (ki se glasi na ugotovitev, da sta pravdni stranki v zakonski skupnosti pridobila nepremičnino, ter o njunem deležu na skupnem premoženju) sodišče o podrednem zahtevku (na plačilo) ne bi smelo odločati. Kadar skupnega premoženja ni več, ker je bila nepremičnina že odsvojena, stranki za takšno ugotovitveno tožbo nimata pravnega interesa.
Ob sklepanju dogovora o tožničinem vlaganju v toženčevo hišo ter obsegu in povrnitvi le – teh, pogodbeni stranki nista bila več zakonca, zato notarska oblika ni potrebna. Ker ne gre za prenos nepremičnin, ni potrebna niti pisna oblika.
pobotni ugovor – zastaranje - pretrganje zastaranja z vložitvijo pobotnega ugovora - nadaljevanje teka zastaralnega roka po pretrganju
Z vložitvijo pobotnega ugovora se zastaranje pretrga. Ker pobotni ugovor deli usodo tožbe, v zvezi s katero je bil vložen, se zato tudi nadaljevanje teka zastaralnega roka navezuje na zaključek postopka s tožbo. Glede na to, da je bila tožba s sklepom z dne 24.9.2003, ki je postal pravnomočen 28.10.2003, zavržena, je z 28.10.2003, ko se je postopek v zvezi s tožbo zaključil, zastaralni rok za terjatev tožnika, ki jo je sicer uveljavljal s pobotnim ugovorom, začel ponovno teči.
ZIZ člen 45, 45/2, 45/4, 46, 167, 196. ZNP člen 37. ZPP člen 350, 350/2, 366. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 90, 90/1, 90/1-1, 120, 120/2, 124, 125, 125/2, 148, 148/2, 148/2-2, 148/2-3, 148/2- 4, 148/2-5, 161, 161/3, 161/3-2.
zaznamba izvršbe - čas oprave - verodostojna listina - izvršilni naslov
Iz določb ZZK-1 ne izhaja, da se zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi lahko opravi šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, navedeno ne izhaja niti iz določb ZIZ, ravno nasprotno je v 46. členu ZIZ določeno, da se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Izjema od navedenega pravila je v četrtem odstavku 45. člena ZIZ predvidena le, kadar gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, medtem ko v primeru sklepa o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdanega na podlagi izvršilnega naslova, kot je to primer v predmetni zadevi, izvršilno sodišče v skladu z drugim odstavkom 45. člena ZIZ pošlje sklep o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke takoj po izdaji sklepa o izvršbi in ne šele po pravnomočnosti tega sklepa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058920
ZOR člen 154, 154/2, 173, 173/3. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-15.
objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – vzročna zveza - trditveno in dokazno breme – domneva vzročnosti
Bistvo objektivne odgovornosti je v tem, da je povzročitelj škode odgovoren zanjo brez svoje krivde zgolj zaradi okoliščin na njegovi strani (bodisi zato, ker je imetnik nevarne stvari, bodisi zato, ker se ukvarja z nevarno dejavnostjo). V takem primeru se domneva, da je škoda posledica te nevarne stvari oziroma nevarnega obratovanja, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Vzročna zveza kot ena od splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti se torej domneva. Za tožnika je dovolj, da dokaže predpostavko vzročnosti. Zadošča, da mu uspe dokazati domnevno podlago. Dejstev, ki se po zakonu domnevajo, pa mu ni treba dokazovati.
Tožnik je bil z 31. 8. 1991 razrešen aktivne vojaške službe v JLA, zavod za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev pa mu je priznal pravico do predčasne starostne pokojnine. Tožnik torej ne izpolnjuje pogoja, določenega v ZPIZVZ-A za priznanje in izplačilo pokojnine za nazaj, saj so upravičenci po navedeni določbi državljani Republike Slovenije, ki jim je 18. 10. 1991 manjkalo največ 5 let starosti ali pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih. Tega pogoja tožnik ne izpolnjuje, ker je 18. 10. 1991 izpolnjeval tako starostni pogoj kot pogoj pokojninske dobe, na ta dan je bil že uživalec pokojnine. Pri tem ni pomembno, ali in koliko časa je tožnik priznano predčasno starostno pokojnino nato pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev nekdanje SFRJ tudi dejansko užival.
ZOR člen 154, 154/1, 200, 200/1, 200/2. OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1, 179/2. ZKP člen 542, 542/1, 542/2.
objektivna odškodninska odgovornost države - neupravičen pripor – duševna bolezen – deljena vzročnost
K tožnikovi škodi sta prispevali v enaki meri tožnikova dispozicija za duševno bolezen in stres, ki ga je povzročil pripor. Odškodnine 250,00 EUR dnevno.
odškodninska odgovornost naročnika – odgovornost za sodelavce - kamenje na vozišču
Pritožnica neutemeljena prereka pasivno legitimacijo v predmetnem sporu s trditvijo, da je bilo za urejanje in vzdrževanje ceste tožene stranke pogodbeno zadolženo C. p. L. d.d., ki je opustilo dolžno ravnanje in je zato podana njegova krivdna odgovornost. Tožena stranka namreč odgovarja za osebe, ki so po njenem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi ga sama opravila.
začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Če nevšečnosti, ki so oškodovanca omejevale v času zdravljenja, niso prerasle v samostojno obliko nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, se upoštevajo v okviru odmere odškodnine za telesne bolečine.