CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058903
OZ člen 376. ZPP člen 8, 185, 185/1, 185/3, 185/7. ZOR člen 165, 165/3. ZTLR člen 25.
sprememba tožbe – dokazovanje – neprerekane trditve – nekonsistentnost trditev – odškodninska odgovornost – škoda, ki presega normalne meje
Če stranka poda o določenem dejstvu različne navedbe, sodišču ne ostane nič drugega, kot da z dokazi ugotavlja, katere navedbe so pravilne, četudi jih druga pravdna stranka ni prerekala.
Pri dokazovanju posameznih dejstev pa sodišče ni vezano na dokazno pravilo, da bi se določeno dejstvo lahko dokazovalo le z določenim dokazom, ampak se vsako dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli v ZPP dovoljenim dokazom, stvar dokazne ocene pa je, kdaj se šteje neko dejstvo za dokazano.
Tožeča stranka s tem, ko je soglašala z rekonstrukcijo ceste in je od te rekonstrukcije tudi sama imela korist, ni pristala na škodo, ki je vtoževana v tej pravdi. Tožena stranka bi namreč morala ob rekonstrukciji, skupaj z izvajalci del, poskrbeti, da bi se rekonstrukcija izvajala tako, da bi pri tem nastajala le škoda v normalnih mejah. V kolikor pa ta škoda presega normalne meje, je materialna pravna podlaga za odškodninsko odgovornost oškodovancem v 3. odstavku 165. člena ZOR.
začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Če nevšečnosti, ki so oškodovanca omejevale v času zdravljenja, niso prerasle v samostojno obliko nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, se upoštevajo v okviru odmere odškodnine za telesne bolečine.
začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – verjetnost terjatve – obstoj zunajzakonske skupnosti – trajanje zunajzakonske skupnosti – skupno premoženje
Ker pred razvezo z bivšo partnerko do nastanka zunajzakonske skupnosti s predlagateljico ni moglo priti, razmerja med udeležencema v času med razvezo nasprotnega udeleženca in nakupom navedenega premoženja ni mogoče opredeliti (šteti) kot dalj časa trajajočo zunajzakonsko skupnost med udeležencema (ne glede na to, za kakšno kvaliteto skupnosti je šlo), ki bi utemeljevala zaključek o spornem premoženju kot zatrjevanemu skupnemu premoženju
ZZSV člen 4.a. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/1, 225/4.
starostna pokojnina - dodatek k pokojnini - pokojnina iz držav bivše SFRJ
Ker je bilo o zadevi pravnomočno odločeno in je tožnik pridobil pravico do dodatka k starostni pokojnini, je tožena stranka ponovno zahtevo za odmero dodatka (tožnik je uveljavljal novo odmero zaradi domnevno zmotnega izračuna tožene stranke) utemeljeno zavrgla.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – darilo – upoštevanje posebnega premoženja kot višji delež na skupnem premoženju
Celotna nepremičnina je skupno premoženje pravdnih strank, ker je ta nepremičnina nedeljiva celota in je ni možno delno opredeliti kot skupno premoženje in delno kot posebno premoženje toženca, pri tem pa sta ga stranki v deležu 61,54 % ustvarila s skupnim delom, preostali delež pa je prispevek toženca iz njegovega posebnega premoženja, ki se ga upošteva v okviru njegovega višjega deleža na skupnem premoženju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059178
ZPP člen 181, 182, 182/3. OZ člen 52. ZN člen 47.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v nepremičnino – pogodba o ugotovitvi obsega skupnega premoženja – obličnost pogodbe med razvezanima zakoncema – odsvojitev skupnega premoženja – ugotovitveni zahtevek – pravni interes - podredni zahtevek – ugoditev primarnemu zahtevku
Glede na delno ugoditev primarnemu zahtevku (ki se glasi na ugotovitev, da sta pravdni stranki v zakonski skupnosti pridobila nepremičnino, ter o njunem deležu na skupnem premoženju) sodišče o podrednem zahtevku (na plačilo) ne bi smelo odločati. Kadar skupnega premoženja ni več, ker je bila nepremičnina že odsvojena, stranki za takšno ugotovitveno tožbo nimata pravnega interesa.
Ob sklepanju dogovora o tožničinem vlaganju v toženčevo hišo ter obsegu in povrnitvi le – teh, pogodbeni stranki nista bila več zakonca, zato notarska oblika ni potrebna. Ker ne gre za prenos nepremičnin, ni potrebna niti pisna oblika.
pobotni ugovor – zastaranje - pretrganje zastaranja z vložitvijo pobotnega ugovora - nadaljevanje teka zastaralnega roka po pretrganju
Z vložitvijo pobotnega ugovora se zastaranje pretrga. Ker pobotni ugovor deli usodo tožbe, v zvezi s katero je bil vložen, se zato tudi nadaljevanje teka zastaralnega roka navezuje na zaključek postopka s tožbo. Glede na to, da je bila tožba s sklepom z dne 24.9.2003, ki je postal pravnomočen 28.10.2003, zavržena, je z 28.10.2003, ko se je postopek v zvezi s tožbo zaključil, zastaralni rok za terjatev tožnika, ki jo je sicer uveljavljal s pobotnim ugovorom, začel ponovno teči.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058916
ZOR člen 436, 438, 438/1, 557. OZ člen 417, 419, 419/1.
posojilna pogodba – vračilo dolga – cesija – neprerekana dejstva
Kljub dejstvu, da se tožnica v tožbenih navedbah ne sklicuje na prenos terjatev s strani sina in moža nanjo, je celoten zahtevek utemeljen, saj toženka višini terjatve ni ugovarjala, iz izpovedi strank izhaja, da se vtoževana terjatev nanaša na posojilne terjatve cele družine, na podlagi toženkinega potrdila o prejemu gotovine pa je mogoče sklepati, da je bila obveščena o prenosu terjatev na tožnico.
začasna odredba – varstvo lastninske pravice – negatorna tožba – poseg v solastninsko pravico
Sodišče prve stopnje je v zvezi z vznemirjanjem lastninske pravice pravilno zaključilo, da neutemeljeno poseganje v solastno stvar samo po sebi za utemeljenost zahtevka še ni dovolj, pač pa mora tožnik zatrjevati in za potrebe izdaje začasne odredbe z verjetnostjo izkazati, da je oviran pri izvrševanju solastninske oziroma lastninske pravice, saj je predmet varstva pred vznemirjanjem lahko le tako ravnanje, ki predstavlja omejitev ali oviro pri izvrševanju lastninske oziroma solastninske pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059109
OZ člen 86. ZPP člen 254/2.
izjava volje poslovno nesposobne osebe – neveljavnost pogodbe – sprememba tožbe – zaslišanje izvedenca – postavitev novega izvedenca
Poprava tožbenega zahtevka, ki se namesto na ugotovitev ničnosti pogodbe glasi na ugotovitev o neobstoju pogodbe in pravnem neučinkovanju, ne predstavlja spremembe tožbe.
SPZ člen 70, 70/2, 70/5, 70/6. ZZK-1 člen 3, 3/1-5.
delitev stvari - delitev nepremičnine – način delitve solastnine - fizična delitev - izplačilo solastnikom – poplačilo deležev - predmet delitve – kmetija – upravičen interes – obseg in vrednost solastniških deležev
V primeru, da med solastniki ne pride do sporazuma o delitvi stvari, poizkusi sodišče izpeljati fizično delitev stvari, tako da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če to ni mogoče niti z izplačilom razlike v vrednosti po opravljeni fizični delitvi lahko sodišče na predlog solastnika odloči tudi, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055650
OZ člen 994. ZPP člen 155, 155/1.
družbena pogodba – koristi družbenika – nastopanje pri javnem razpisu - razveljavitev naroka – povračilo stroškov
Tožbeni zahtevek, ki temelji na plačilu iz posla, pridobljenega na podlagi danih referenc tožeče stranke, bi bil sklepčen le, če bi tožeča stranka zatrjevala, da je v tem poslu tožena stranka pridobila določeno korist. Za njuno skladno nastopanje pri javnem razpisu (v konzorciju) je treba uporabiti določbe OZ o družbeni pogodbi. Po določbi 994. člena OZ je vsak družbenik upravičen do dela koristi, ki se doseže v družbi, vendar je dolžan nositi tudi del izgube, ki nastane z delovanjem družbe. Zato je za odločitev o denarnem zahtevku partnerja zoper nosilca ponudbe, ki temelji na prispevku partnerja, odločilno, ali je s skupnim delovanjem dosežena korist ali izguba.
Na naroku za obravnavo dne 24. 11. 2008 sta imeli obe stranki možnost ugovarjati izvedbi naroka, ki ga je vodila strokovna sodelavka brez navzočnosti sodnika in se tako izogniti nastalim stroškom.
133. člen OZ vsebuje za konkretizacijo ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja. Namenjen je skrbi za varstvo naravnega okolja in preprečitvi takih posegov vanj, ki povzročajo neposredno nevarnost za življenje in zdravje ljudi (1. odst. 14. člena ZVO-1). Gre torej za posege človeka v naravno okolje (okoljski vidik), ki rušijo ravnovesje v naravi in s tem škodijo življenju in zdravju ljudi, kamor pa predvajanje neke oddaje ne sodi.
oddaja priporočene pošiljke – pravočasnost pritožbe – oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu
Ker je bencinski servis Petrola kontaktna točka, na kateri se lahko oddajajo (med drugim tudi) priporočene pošiljke, in zanj veljajo v zvezi s sprejemanjem in oddajanjem priporočenih poštnih pošiljk enaka pravila kot za pošto, to pomeni, da je dan oddaje poštne pošiljke oziroma pritožbe na bencinskem servisu šteti kot dan izročitve pritožbe sodišču prve stopnje
Ker se je zemljiškoknjižni postopek pričel pred izdajo odločbe Upravnega sodišča, se ta glede na določbo 147. člena ZZK-1 v tej zemljiškoknjižni zadevi ne more upoštevati.
pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj - dnevnice
Dnevnice, ki jih je prejemal tožnik kot voznik, ne predstavljajo nadomestila za opravljeno delo preko polnega delovnega časa, ampak pomenijo povračilo stroškov in se ne upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.
ZPSPP člen 26, 26/1, 29, 29/2. ZPP člen 311, 311/1, 311/3.
najemna pogodba – poslovni prostor - najem poslovnih prostorov –odpoved najemne pogodbe – prenehanje najema – zapadlost obveznosti na izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov
Odpoved najemodajalca sodi v trditveno podlago tožbe na izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov in poseben oblikovalni tožbeni petit za prenehanje najemnega razmerja ni potreben.
Izhajajoč iz določbe 13. člena ZZZDR, je zakonska zveza institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Čim vsi ti elementi zakonske zveze niso več vzajemno podani, torej na strani obeh partnerjev, je njena nevzdržnost le še nujna posledica, četudi jo kot tako doživlja le eden od partnerjev.