O tožbenem zahtevku je odločalo sodišče okrožne pristojnosti, ki je za zahtevek stvarno pristojno, pri čemer je nepomembno, ali gre za gospodarski ali za pravdni oddelek oziroma, kot v danem primeru zatrjuje pritožba, za gospodarski spor.
Če prvostopno sodišče meni, da je izvedensko mnenje nejasno, dvomljivo, protislovno ali pomanjkljivo, pa ne izkoristi možnosti po 2. in 3. odstavku 254. člena ZPP, s tem stori relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Sodišče prve stopnje bi moralo pojasniti razloge, zaradi katerih je zavrnilo dokazni predlog toženca, vendar bi moral toženec na navedeno kršitev, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaznega predloga opozoriti sodišče prve stopnje najkasneje pred koncem zadnje glavne obravnave, česar pa tožnik ni storil.
Bistveni razpoznavni znak javnega dobra je splošna raba, ki vsebinsko vsakomur omogoča uporabljati stvar s statusom javnega dobra, posameznik pa je ne more priposestvovati. Posest javnega dobra ni mogoča, zaradi česar je posestno varstvo izključeno.
ZTLR člen 33. SPZ člen 49. ZZZDR člen 54. ZZK-1 člen 40. ZOR člen 455.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – zakonca – skupno premoženje – nedoločen delež na skupnem premoženju
Bivša zakonca sta skupno premoženje delila na ta način, da je tretji toženec svoj nedoločen delež na skupnem premoženju prenesel na pravno prednico prvih dveh tožencev. Ker sta bila edina imetnika nedoločenih deležev na skupnem premoženju in, upoštevajoč presumpcijo polovičnega prispevka pri njegovem ustvarjanju, je zavezovalni posel učinkovit, do prenosa lastninske pravice od odsvojitelja na pridobiteljico pa ni prišlo, ker pravni posel ni bil zemljiškoknjižno izveden.
vpis lastninske pravice – načelo pravnega prednika – vpis na posameznem delu stavbe
Vpis lastninske pravice je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena lastninska pravica.
Ne glede na to pa sodišče v skladu z določbo 6. člena ZPPLPS dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ. V primeru prodaje posameznega dela stavbe po določbah SZ, se šteje, da je zemljiškoknjižni lastnik prodajalec iz te pogodbe.
Tožnik je bil z 31. 8. 1991 razrešen aktivne vojaške službe v JLA, zavod za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev pa mu je priznal pravico do predčasne starostne pokojnine. Tožnik torej ne izpolnjuje pogoja, določenega v ZPIZVZ-A za priznanje in izplačilo pokojnine za nazaj, saj so upravičenci po navedeni določbi državljani Republike Slovenije, ki jim je 18. 10. 1991 manjkalo največ 5 let starosti ali pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih. Tega pogoja tožnik ne izpolnjuje, ker je 18. 10. 1991 izpolnjeval tako starostni pogoj kot pogoj pokojninske dobe, na ta dan je bil že uživalec pokojnine. Pri tem ni pomembno, ali in koliko časa je tožnik priznano predčasno starostno pokojnino nato pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev nekdanje SFRJ tudi dejansko užival.
ZOR člen 154, 154/1, 200, 200/1, 200/2. OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1, 179/2. ZKP člen 542, 542/1, 542/2.
objektivna odškodninska odgovornost države - neupravičen pripor – duševna bolezen – deljena vzročnost
K tožnikovi škodi sta prispevali v enaki meri tožnikova dispozicija za duševno bolezen in stres, ki ga je povzročil pripor. Odškodnine 250,00 EUR dnevno.
ZIZ člen 45, 45/2, 45/4, 46, 167, 196. ZNP člen 37. ZPP člen 350, 350/2, 366. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 90, 90/1, 90/1-1, 120, 120/2, 124, 125, 125/2, 148, 148/2, 148/2-2, 148/2-3, 148/2- 4, 148/2-5, 161, 161/3, 161/3-2.
zaznamba izvršbe - čas oprave - verodostojna listina - izvršilni naslov
Iz določb ZZK-1 ne izhaja, da se zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi lahko opravi šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, navedeno ne izhaja niti iz določb ZIZ, ravno nasprotno je v 46. členu ZIZ določeno, da se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Izjema od navedenega pravila je v četrtem odstavku 45. člena ZIZ predvidena le, kadar gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, medtem ko v primeru sklepa o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdanega na podlagi izvršilnega naslova, kot je to primer v predmetni zadevi, izvršilno sodišče v skladu z drugim odstavkom 45. člena ZIZ pošlje sklep o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke takoj po izdaji sklepa o izvršbi in ne šele po pravnomočnosti tega sklepa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058920
ZOR člen 154, 154/2, 173, 173/3. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-15.
objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – vzročna zveza - trditveno in dokazno breme – domneva vzročnosti
Bistvo objektivne odgovornosti je v tem, da je povzročitelj škode odgovoren zanjo brez svoje krivde zgolj zaradi okoliščin na njegovi strani (bodisi zato, ker je imetnik nevarne stvari, bodisi zato, ker se ukvarja z nevarno dejavnostjo). V takem primeru se domneva, da je škoda posledica te nevarne stvari oziroma nevarnega obratovanja, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Vzročna zveza kot ena od splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti se torej domneva. Za tožnika je dovolj, da dokaže predpostavko vzročnosti. Zadošča, da mu uspe dokazati domnevno podlago. Dejstev, ki se po zakonu domnevajo, pa mu ni treba dokazovati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055650
OZ člen 994. ZPP člen 155, 155/1.
družbena pogodba – koristi družbenika – nastopanje pri javnem razpisu - razveljavitev naroka – povračilo stroškov
Tožbeni zahtevek, ki temelji na plačilu iz posla, pridobljenega na podlagi danih referenc tožeče stranke, bi bil sklepčen le, če bi tožeča stranka zatrjevala, da je v tem poslu tožena stranka pridobila določeno korist. Za njuno skladno nastopanje pri javnem razpisu (v konzorciju) je treba uporabiti določbe OZ o družbeni pogodbi. Po določbi 994. člena OZ je vsak družbenik upravičen do dela koristi, ki se doseže v družbi, vendar je dolžan nositi tudi del izgube, ki nastane z delovanjem družbe. Zato je za odločitev o denarnem zahtevku partnerja zoper nosilca ponudbe, ki temelji na prispevku partnerja, odločilno, ali je s skupnim delovanjem dosežena korist ali izguba.
Na naroku za obravnavo dne 24. 11. 2008 sta imeli obe stranki možnost ugovarjati izvedbi naroka, ki ga je vodila strokovna sodelavka brez navzočnosti sodnika in se tako izogniti nastalim stroškom.
znižanje preživnine – spremenjene okoliščine - zmožnosti zavezanca in potrebe upravičenca – bistveno spremenjene razmere - rojstvo dveh otrok – povečane potrebe otroka
Če ima eden od staršev še druge otroke, ki jih je dolžan preživljati, je potrebno pri oceni njegovih zmožnosti, da prispeva k preživljanju skupnega otroka, upoštevati tudi to obveznost, in sicer neodvisno od tega, ali jo izpolnjuje ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0059126
ZTLR člen 20. ZPP člen 181, 319/2. ZZK-1 člen 243.
originarna pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – ugotovitvena tožba - izbrisna tožba – res iudicata – pridobitev lastninske pravice z odločbo organa – zamudna sodba
Z ugotovitveno sodbo sodišče ugotovi, da je prišlo do originarne pridobitve lastninske pravice, vendar se v tem primeru lastninska pravica pridobi na podlagi zakona in ne na podlagi sodbe. V obravnavanem primeru pa ni šlo za originarno pridobitev lastninske pravice tožnika, pač pa je šlo za stanje, ko je imel sicer formalnopravno pravilen vpis materialnopravne pomanjkljivosti, to pa se lahko sanira z izbrisno tožbo, ne pa z ugotovitveno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058910
ZPP člen 8, 14, 339, 339/2, 339/2-8. ZOR člen 159, 159/1.
dokazovanje - neizvedba dokaza z zaslišanjem lečečega zdravnika – neizvedba dokaza z zaslišanjem pravdne stranke – pravdna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev načela kontradiktornosti – odgovornost – razsodnost – identično dejansko stanje - vezanost pravdnega sodišča na sklep kazenskega sodišča
Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem lečečega zdravnika in toženca v zvezi s trditvami o njegovi nerazsodnosti, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pravdno sodišče ni vezano na sklep kazenskega sodišča, s katerim je bil tožencu določen ukrep obveznega zdravljenja v zdravstveni ustanovi.
Vabilo na narok, razpisan za 23. 10. 2008, je tožena stranka prejela 12. 09. 2008, po tem datumu pa je šele pooblastila za zastopanje odvetnico. Njena dolžnost je bila, da odvetnico obvesti o prejetih sodnih pisanjih, tako o tožbi oziroma predlogu za izvršbo kot tudi o prejemu vabila na narok. Zmotno je stališče, da bi moralo sodišče v takem primeru stranki vročati vabilo še enkrat po odvetnici. Sodnih pisanj, ki so bila pravilno vročena pravdni stranki v času, ko se je zastopala sama, ni potrebno naknadno še enkrat vročati pooblaščencu, od prejema pooblastila dalje pa se je sodišče pri vročanju sodnih pisanj stranki dolžno ravnati po določbi 1. odstavka 137. člena ZPP.
prenehanje služnosti na podlagi odločbe – nekoristnost služnosti – izvrševanje služnosti – vzdrževanje poti
Nekoristnost služnosti mora biti objektivna in popolna, zato je stvarna služnost lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav bi to pridobilo možnost drugačne povezave. Tak primer zagotovo predstavlja obravnavana zadeva, saj občinska pot, ki sploh ni urejena, vsekakor ne odvzema koristnosti obstoječe služnosti.
Po določbi 219. člena SPZ ima služnostni upravičenec pravico vzdrževati pot, pri čemer je v predmetni zadevi potrebno upoštevati, da v kolikor ne bi prišlo do večjega posega, tožnica služnosti sploh ne bi mogla uporabljati v obsegu, kot ji gre po podatkih iz zemljiške knjige. Če bi sodišče tožbenemu zahtevku toženke na opustitev posegov v njeno lastninsko pravico ugodilo, potem bi tožnici odvzelo vknjiženo služnostno pravico.
ZPIZ-1 člen 58, 58/1, 178, 178/2, ZMEPIZ člen 2, 2/3, 25, 25/1, 43, 43/2.
delna pokojnina - odvetniška dejavnost - krajši delovni čas
Odločitev, da se tožniku ne prizna pravica do delne pokojnine, je pravilna. Tožnik v času vodenja postopka pri tožencu še ni izpolnjeval pogojev za priznanje te pravice, saj je dejavnost v skrajšanem delovnem času začel opravljati oziroma je bil za skrajšan delovni čas vključen v zavarovanje šele od kasnejšega datuma (po končanem postopku pri tožencu) dalje.
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/6, 339, 339/2, 339/2-8. ZPP-D člen 8/2, 130/4.
nepopolna vloga – zavrženje vloge – vloga v nezadostnem številu izvodov
Med nerazumljive ali nepopolne vloge, za katere velja sankcija zavrženja, po dikciji 1. odstavka 108. člena ZPP ni mogoče šteti vlog, ki pri sodišču niso vložene v zadostnem številu, zanje velja specialno določilo 6. odstavka 108. člena ZPP, da sodišče stranko pozove k vložitvi ustreznega števila vlog.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da se je tožnik kot lastnik služeče nepremičnine (s postavitvijo navedene ograje) uprl izvrševanju stvarne služnosti tožencev, vendar ni izpolnjen drug pogoj, torej, da lastnik gospodujoče stvari svoje pravice tri leta zaporedoma ne izvršuje. Izvršitev služnosti je lahko dejanska ali pravna in v primeru, ko lastnik gospodujočega zemljišča vloži zahtevo za pravno varstvo, ima takšna (pravna) izvršitev služnosti naravo pretrganja zastaranja. Glede na to, da je toženec zoper tožnika v tej pravdi vložil tožbo na ugotovitev obstoja služnostne pravice in prepoved vsakršnih poseganj v služnostno pravico, je potrebno šteti, da je pravno izvrševal služnost, torej v času trajanja navedenega pravdnega postopka o stanju neizvrševanja, ne moremo govoriti.