142.

VSK sodba in sklep I Cp 439/2004

22.11.2005

obligacijsko pravo

VSK02878

ZOR člen 299, 300, 939, 299, 300, 939.

zavarovanje neplačila kredita - subrogacija

Tožeča stranka, ki je sklenila pogodbo z banko kot zavarovalnica, je s tem sklenila pogodbo, kjer je zavarovani rizik nevračilo kredita. Posledice subrogacije nastopijo z izpolnitvijo, terjatev preide na izpolnitelja po zakonu, in posebnega pravnega posla (npr. cesija) upniku in izpolnitelju ni treba skleniti. Tožeča stranka zato lahko to, kar je plačala banki, terja od posojilojemalca, prve toženke, toda le v delu, ki vrednostno ustreza dejansko izpolnjeni izpolnitvi.

 

144.

VDS sklep Psp 656/2005

18.11.2005

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

VDS03670

ZPIZ-1 člen 430, 430/1, 430/4, 449, 430/1, 430, 430/4, 449. ZDSS-1 člen 30, 30.

pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Po uveljavitvi novega ZPIZ-1 s 1.1.2000, ki uzakonjuje dodatno

obvezno pokojninsko zavarovanje delavcev na delovnih mestih, ki

so posebno težka in zdravju škodljiva, se vzporedno, glede na 1.

odstavek 430. člena prehodne določbe ZPIZ-1, uporabljajo tudi

prej veljavni predpisi o štetju zavarovalne dobe s povečanjem za

vse tiste zatečene zavarovance, ki na dan uveljavitve ZPIZ-1

izpolnjujejo pogoje iz 4. odstavka 430. člena ZPIZ-1.

Toženi ZPIZ se zato ne more izrekati za nepristojnega za

odločanje o zahtevkih zavarovancev o nadaljnjem štetju

zavarovalne dobe s povečanjem niti, glede na načelo o

nezastarljivosti pravic iz pokojninskega in invalidskega

zavarovanja, ugotoviti da je zahteva za nadaljnje štetje

zavarovalne dobe s povečanjem zastarala.

 

146.

VDS sklep Pdp 1384/2005

18.11.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03339

ZPIZ-1 člen 101, 101/3, 101, 101/3. ZDR člen 88, 89, 199, 200, 88, 89, 199, 200. ZDSS-1 člen 43, 43/2, 43/4, 43, 43/2, 43/4. ZZRZI člen 40, 40.

odpoved - začasna odredba - nedenarna terjatev - terjatev - ponudba - invalid III. kategorije - zadržanje izvršitve sklepa delodajalca

Verjetnost terjatve ni izkazana že z navedbo, da je delodajalec

pri odpovedi PZ s ponudbo nove pogodbe invalidu podal po preteku

subjektivnega roka iz 5. odstavka 88. člena ZDR od nastanka

invalidnosti, zaradi česar naj bi bila odpoved nezakonita.

Odpoved PZ zaradi invalidnosti je poseben razlog za odpoved PZ,

ki je urejen v 3. odstavku 101. člena ZPIZ-1 in 40. členu ZZRZI

zaradi zagotovitve ustreznega dela invalidu, zato v tem primeru

ne pridejo v poštev roki iz 5. odstavka 88. člena ZDR.

 

148.

VDS sklep Pdp 1177/2005

18.11.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03377

ZPP člen 144, 144. ZDR člen 87, 87/2, 87/3, 204, 204/3, 87, 87/2, 87/3, 204, 204/3.

odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje - odklonitev sprejema - rok za vložitev tožbe

Ker je delodajalec delavcu redno odpoved PZ iz poslovnega razloga

potem, ko je delavec odklonil sprejem odpovedi na delovnem mestu

in prosil, da se mu odpoved vroči na domačem naslovu, vročil na

delavčev naslov stalnega prebivališča, je sam štel, da vročitev

na delovnem mestu ni bila opravljena. Zato je rok za vložitev

tožbe iz 3. odstavka 204. člena ZDR začel teči šele z dnem

vročitve odpovedi delavcu na naslovu njegovega stalnega

prebivališča in ne že z dnem, ko mu je delodajalec odpoved

poskušal vročiti na delovnem mestu, saj ob dejstvu, da tožena

stranka ni predložila pisne zaznambe o tem, da je bilo pisanje

puščeno v tožnikovi pisarni, o čemer so sicer izpovedale priče,

ni gotovo, da je bila vročitev na delovnem mestu opravljena v

skladu s 144. členom ZPP.

 

150.

VDS sodba Pdp 1254/2004

18.11.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03351

ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2. Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva člen 39, 39/2, 39/2-3.

odpoved delovnega razmerja - kršitev delovnih obveznosti - razporeditev na drugo delovno mesto

Delodajalec je s tem, ko je delavki (čistilki) izdal sklep o

napotitvi na delo v drug kraj na tri lokacije z deljenim delovnim

časom, ravnal nezakonito, saj novi ZDR ne pozna več sklepa o

razporeditvi v drug kraj. Skladno s 5. členom tožničine PZ,

delodajalec delavko lahko razporedi na katerikoli objekt v okviru

delodajalca, če se upošteva omejitev iz KP med delavci in

družbami drobnega gospodarstva, ki določa, da razporeditev v drug

kraj ni dopustna, če bi lahko bistveno poslabšala delavčevo

zdravje (3. alinea 2. odstavka 39. člena KP). Napotitev na delo z

deljenim delovnim časom na tri različne lokacije v dveh krajih in

z delom od 10.00 do vključno 22.00 ure ob tem, da tožena stranka

tožnici ni organizirala prevoza, tudi po oceni pritožbenega

sodišča predstavlja napotitev na delo, ki bi lahko vplivala na

poslabšanje tožničinega zdravja, sploh glede na to, da je bila

tožnica že predhodno v dalj časa trajajočih bolniških staležih.

Ker tožnica ni ravnala v skladu s sklepom o razporeditvi, ki je

nezakonit, ni kršila pogodbenih obveznosti oz. ni neupravičeno

izostala z dela, zato podana odpoved ni zakonita.

 

152.

VDS sodba Pdp 1045/2004

18.11.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03395

ZPP člen 105, 105/3, 315, 315/1, 105, 105/3, 315, 315/1. ZDR člen 52, 54, 52, 54.

pogodba o zaposlitvi - zahtevek - sklepčnost tožbenega zahtevka - vmesna sodba

1. Pogodba o zaposlitvi za določen čas ni nezakonita le zato, ker

razlog za sklenitev, tj. "začasno povečan obseg del", ni

konkretiziran. Konkretizacija razloga za sklenitev PZ za določen

čas ni dokaz, da je PZ sklenjena zakonito, ampak le olajšuje

dokazovanje, da je bil podan zakoniti razlog za sklenitev PZ za

določen čas. Ker v obravnavanem primeru ni bil dokazan obstoj

tega razloga iz 52. člena ZDR, PZ za določen čas ni bila

sklenjena zakonito in se šteje, da je bila sklenjena za nedoločen

čas (54. člen ZDR). V takem primeru ni potrebno sklepati nove PZ

za nedoločen čas, saj že sklenjena PZ velja v vseh določbah,

razen glede časa trajanja.

2. Tudi če delavec zgolj opisno zahteva priznanje vseh pravic iz

delovnega razmerja, je zahtevek sklepčen. Odločitev o opisno

postavljenem zahtevku ima lastnost vmesne sodbe. Če delodajalec

obveznosti ne izpolni prostovoljno, lahko delavec vloži novo

tožbo, s katero po višini vtožuje prikrajšanje pri plači.

 

154.

VDS sklep Pdp 993/2004

17.11.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03357

ZDR člen 11/1, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/5, 88/13, 111, 111/1-2, 11/1, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/5, 88/13, 111, 111/1-2.

odpoved delovnega razmerja - zagovor - bolezen delavca

Bolniški stalež ni vedno opravičljiv razlog za to, da se delavec

ne odzove vabilu na zagovor (2. odstavek 83. člena ZDR). Čeprav

pisna obdolžitev delavca in vabilo na zagovor lahko predstavljata

psihični stres in razlog za nastop bolniškega staleža, je

potrebno glede na okoliščine primera ugotoviti, ali je bil ta

stres tako intenziven, da je delavcu onemogočil zagovor.

Rok za podajo odpovedi PZ v primeru, da ima dejanje vse znake

kaznivega dejanja (30 dni od dneva, ko se je izvedelo za kršitev

in za storilca, ves čas, ko je možen kazenski pregon),

predstavlja skrajni rok za odpoved PZ. Ta rok ne izključuje

obveznosti delodajalca, da poda izredno odpoved v 15-ih dneh,

odkar je izvedel za kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz

delovnega razmerja in za storilca.

 

156.

VSK sodba I Cpg 365/2004

17.11.2005

civilno procesno pravo

VSK02276

ZOR člen 66, 66. ZPP člen 8, 212, 227, 8, 212, 227.

trditveno in dokazno breme - prosta presoja dokazov - navidezna pogodba - pristnost listine - poziv k predložitvi listine

Odločitev sodišča prve stopnje je lahko le posledica skrbne in vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter podlaga uspeha celotnega postopka, vendar v okvirih trditvenih in dokazno podprtih navajanj strank.

Ob dejstvu, da je tožeča stranka prerekala verodostojnost listine, je bilo dokazno breme, da je ta listina pristna, na strani stranke, ki je listino predložila, to pa je tožene stranke.

 

158.

VDS sklep Pdp 969/2005

17.11.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03348

ZPP člen 343, 343/1, 343/2, 343/3, 343, 343/1, 343/2, 343/3. ZDSS-1 člen 30, 30/1, 30, 30/1.

pritožbeni postopek - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - dovoljenost pritožbe

1. V 30. členu ZDSS-1 je urejen pritožbeni postopek, ki se začne

na pobudo stranke, ki je vložila pritožbo zoper sodbo sodišča

prve stopnje. Odločanje sodišča druge stopnje je odločanje o

pritožbi te stranke. Novost, ki jo prinaša citirana določba

ZDSS-1 v procesnem smislu, je možnost pritožbe zoper sklep

sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje

in vrnitvi zadeve v novo sojenje. Pritožba zoper sodbo sodišča

prve stopnje in pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje sta

celota. Pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča predstavlja le

nadaljevanje že sproženega "pritožbenega postopka", v katerem se

odloča o pritožbi zoper sodbo - pritožba zoper sklep sodišča

druge stopnje je zato lahko le nadaljevanje in izpeljava pritožbe

zoper sodbo, kar pomeni, da jo lahko vloži le stranka, ki se je

pritožila zoper sodbo, medtem ko pritožba stranke, ki se ni

pritožila, ni dovoljena.

2. Pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve

sodišču prve stopnje v novo sojenje je pravno sredstvo, s katerim

lahko stranka, ki je vložila pritožbo zoper sodbo, zahteeva

preizkus pravilne uporabe 1. odstavka 30. člena ZDSS-1, to je,

ali je sodišče druge stopnje pravilno ocenilo, da nepravilnosti

ni mogoče popraviti z ponovljeno ali dopolnjeno izvedbo dokaza na

obravnavi pred sodiščem druge stopnje. V pritožbi ni mogoče

uveljavljati drugih pritožbenih razlogov, zlasti pa ni namen te

pritožbe preizkus pravilnosti pravnih stališč pritožbenega

sodišča na Vrhovnem sodišču RS.

 

160.

VDS sklep Pdp 1343/2005

17.11.2005

delovno pravo

VDS03617

ZST člen 4, 9, 9/1, 4, 9, 9/1. ZDSS člen 62, 62/3, 62, 62/3.

sodna taksa - plačilo - nastanek obveznosti

Ker je v času vložitve tožbe še veljla določba 62. člena ZDSS, je

obveznost plačila takse nastala šele po pravnomočnosti sodbe.

Pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po

preteku leta, v katerem je potrebno takso plačti, to je v

obravnavanem primeru po preteku leta, ko je sodba postala

pravnomočna.