• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 18
  • >
  • >>
  • 81.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1112/2004
    24.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05719
    ZPP člen 108, 180, 339, 339/2, 339/2-14, 108, 180, 339, 339/2, 339/2-14.
    tožba - določnost tožbenega zahtevka - odškodninska odgovornost
    Pritožbeno sodišče sprejema stališče sodišče prve stopnje, da so

    omenjene trditve presplošne. Presplošne so zato, ker ne omogočajo

    konkretne opredelitve očitka ali konkretnih opredelitev očitkov

    kršitve pogodbe (iz priloženih listin bi sledilo, da bi lahko šlo za

    večkratno kršenje pogodbe). Iz povzetih trditev tako ni moč razbrati,

    na kateri historični dogodek ali na katere historične dogodke se

    tožbeni zahtevek nanaša. Konkretni življenjski primer ali primeri

    namreč niso niti časovno niti krajevno opredeljeni, prav tako pa ni

    konkretizirana škoda, ki naj bi iz posamezne kršitve pogodbe

    izhajala. Sama pritožnica še v pritožbi poudarja, da je škodo

    konkretizirala v računih. Denarni (generični) odškodninski tožbeni

    zahtevek zato ni individualiziran. Ker splošni očitki kršitev niso

    umeščeni v dejstveni kompleks, ki opredeljuje obravnavani historični

    dogodek ali obravnavane historične dogodke, tožbeni zahtevek po

    prepričanju pritožbenega sodišča ni določen (prim. 1. odst. 180. čl.

    ZPP).

     
  • 82.
    VSK sklep I Cpg 343/2004
    24.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01893
    ZIZ člen 42, 42.
    razveljavitev potrdila o izvršljivosti
    Tožena stranka je predlog za razveljavitev potrdila o

    pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje utemeljevala tudi

    s tem, da ni nikoli imela sedeža samostojnega podjetništva

    na naslovu svojega stalnega prebivališča. V zvezi s to

    trditvijo pa je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo,

    da to ne more biti sprejemljiv argument za razveljavitev

    potrdila o pravnomočnosti (oz. izvršljivosti po 42.čl.

    Zakona o izvršbi in zavarovanju).

     
  • 83.
    VSK sodba I Cpg 340/2004
    24.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01428
    ZOR člen 736, 736/2, 736, 736/2.
    skladiščna pogodba - zastavna pravica
    Skladiščnik ima za terjatve iz skladiščne pogodbe glede na določila 2. odst. 736. čl. takrat veljavnega ZOR zastavno in ne retencijsko pravico. Glede zastavne pravice skladiščnika pa velja tudi, da obstoji njegova vrnitvena dolžnost šele pod pogojem, ko mu je terjatev plačana.

     
  • 84.
    VDS sodba Pdp 1639/2004
    24.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03410
    ZDR člen 24, 24/1, 24/1-7, 54, 24, 24/1, 24/1-7, 54.
    transformacija delovnega razmerja - objavlja prostega delovnega mesta
    1. Če delodajalec delavcu, ki je bil pri njem že zaposlen s

    krajšim delovnim časom po PZ, sklenjeni za določen čas, ponudi

    sklenitev PZ za določen čas za polni delavni čas, ni potrebno

    objaviti prostega delovnega mesta (7. alinea 1. odstavka 24.

    člena ZDR). Zato ne pride v poštev zakonska domneva iz 54. člena

    ZDR, da se šteje, da je sklenjena PZ za nedoločen čas, ker naj bi

    bila PZ za določen čas zaradi neobjave prostega delovnega mesta

    sklenjena nezakonito.

    2. Po izteku PZ s krajšim delovnim časovm, je tožena stranka

    pripravila novo PZ za določen čas s polnim delovnim časom,

    ki je tožnik ni podapisal, čeprav je po tej pogodbi nastopil

    delo. Ker tožena stranka s tožnikom nikoli ni imela namena

    skleniti PZ za nedoločen čas in je tožniku ponudila le PZ za

    določen čas, prav tako pa so obstajali pogoji po 52. členu

    za sklenitev PZ za določen čas (začasno povečan obseg dela),

    niso izpolnjeni pogoji iz 54. člena ZDR za transformacijo

    delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za

    nedoločen čas.

     
  • 85.
    VSK sodba in sklep I Cp 788/2004
    24.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01458
    OZ člen 131, 131/1, 171, 131, 131/1, 171.
    krivdna odgovornost - deljena odgovornost
    Škodni dogodek je posledica dveh protipravnih ravnanj. Tožena stranka, ki je na podlagi 16. čl. Zakona o javnih cestah upravljalec državnih cest, je bila dolžna med drugim zagotoviti tudi opravo nalog rednega vzdrževanja državnih cest oz. nadzora nad stanjem državnih cest, a za to ni poskrbela. Kljub temu, da je bila brežina nezavarovana, četrta toženka ni ukrepala, razen s postavitvijo ustrezne prometne signalizacije. Tožnik je bil premalo pazljiv glede na signalizacijo, ki ga je opozarjala na možno oviro na cestišču in glede na tedanje vremenske razmere (mokro cestišče). Neskrbnost četrte toženke tako konkurira neskrbnosti tožnika in kršitev varnostnih predpisov o vzdrževanju ceste (kršitev profesionalne skrbnosti) ne more biti manjša od tožnikove kršitve.

     
  • 86.
    VDS sodba Pdp 1153/2005
    24.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03489
    ZPSV člen 1, 1.
    prenehanje delovnega razmerja - reparacija - plača
    Če delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca, ni dovolj,

    da se plačajo le prispevki za socilano varnost po Zakonu o

    prispevkih za socialno varnost, ampak mu je dolžan izplačati tudi

    neto nadomestilo plače, kot če bi delal.

     
  • 87.
    VDS sodba in sklep Pdp 867/2004
    24.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03380
    ZPP člen 183, 183. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti - kršitev konkurenčne prepovedi - neopravičen izostanek - nasprotna tožba - pobotni ugovor
    Ker je tožnik, zaposlen na delovnem mestu voznika tovornjaka, v

    času trajanja delovnega razmerja opravljal prevoze za konkurenčno

    podjetje in je neopravičeno izostal z dela več dni, mu je tožena

    stranka zakonito izredno odpovedala PZ po 2. alinei 1. odstavka

    111. člena ZDR (če delavec naklepno ali iz hude malomarnosti

    hujše krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja).

    Nasprotna tožba je procesno gledano samostojna tožba, zato je

    potrebno o zahtevku iz nasprotne tožbe odločati samostojno in se

    izrek sodbe ne sme glasiti na pobot terjatev. Razlika med

    pobotnim ugovorom in nasprotno tožbo je v tem, da se s pobotnim

    ugovorom lahko uveljavlja terjatev le v višini tega zahtevka iz

    tožbe, z nasprotno tožbo pa tožena stranka lahko zahteva

    ugotovitev (in plačilo) terjatve, ki je višja od tožnikove.

     
  • 88.
    VSC sklep Cp 1825/2005
    24.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01149
    ZIZ člen 38, 38/2, 38, 38/2. ZPP člen 152, 249, 249/1, 249/2, 152, 249, 249/1, 249/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46, 47, 46, 47.
    predujem - ocenitev stvari
    Ocena sodišča prve stopnje, ki je z izpodbijanim sklepom določilo predujem v višini 90.000,00 SIT, je realna in v skladu z materialnim pravom, saj je pri določitvi višine predujma potrebno upoštevati. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilci, ki v Tarifi za vrednotenje izvedenskega oz. cenilskega dela določa točkovne postavke za posamezno opravilo izvedenca oz. cenilca.

    V skladu z II. odstavkom 242. člena ZPP je izvedenec upravičen le do pravočasno priglašenih stroškov v višini 4.400,00 SIT.

     
  • 89.
    VSK sklep II Cpg 107/2005
    24.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01896
    ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3.
    sredstva izvršbe
    Skladno s 3. odst. 34. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju

    (ZIZ) lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog

    upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma

    predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih

    predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in

    predmetov z drugimi sredstvi oziroma predmeti. Navedena

    ureditev omogoča realizacijo načela ekonomičnosti, ki je v

    tem, da pride upnik do poplačila v istem izvršilnem

    postopku, pri čemer lahko predloge za izvršbo z drugimi

    sredstvi in na drugih predmetih vlaga vse do konca

    izvršilnega postopka.

     
  • 90.
    VSK sklep I Cpg 351/2004
    24.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01897
    ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZPP člen 208, 208. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    nadaljevanje postopka
    Gre za procesni sklep o nadaljevanju predhodno prekinjenega

    postopka in bo vprašanje, ali je podana njegova odgovornost

    za obveznosti prvotne tožene stranke - glede na 4. odst. 27.

    čl. ZFPPod v zvezi s 1. odst. 394. čl. Zakona o gospodarskih

    družbah (ZGD) ter glede na odločbo Ustavnega sodišča RS št.

    U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 - stvar izvedenega dokaznega

    postopka in meritornega odločanja v obravnavani zadevi.

     
  • 91.
    VSL sodba I Cpg 747/2004
    24.11.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL05714
    OZ člen 12, 30, 30/1, 203, 12, 30, 30/1, 203. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 203, 203/2.
    blagovni promet - molk naslovnika - sprememba pogodbe - uzance
    Tudi če bi se izkazalo, da tožena stranka res ni zavrnila spornega računa tožeče stranke, njen molk ne bi mogel pripeljati do spremembe pogodbe. Do spremembe pogodbe lahko pride namreč na enak način kot do sklenitve pogodbe. Da molk naslovnika ne pomeni, da sprejema ponudbo, pa določa 1. odst. 30. čl. OZ. Zmotno je zato stališče pritožnice, da bi uporaba 2. odst. 203. Splošne uzance za blagovni promet za tožečo stranko pomenila ugodnejšo odločitev v obravnavanem gospodarskem sporu.
  • 92.
    VDS sodba Pdp 495/2005
    24.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03367
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti
    Tožnici ni mogoče očitati, da je naklepno ali iz hude

    malomarnosti kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

    razmerja (2. alinea 1. odstavka 111. člena ZDR), ko se po tem, ko

    je tožena stranka razveljavila sklepe o prenehanju delovnega

    razmerja kot trajno presežni delavki, ni vrnila na delo. V času,

    ko je tožena stranka sama razveljavila sklepe o prenehanju

    delovnega razmerja, je pred sodiščem še tekel spor o zakonitosti

    teh sklepov, tožena stranka pa je tožnici izdala obvestilo o

    postopku odpovedi PZ iz poslovnega razloga zaradi ukinitve

    njenega delovnega mesta. Čeprav je tožena stranka razveljavila

    sklepe o prenehanju delovnega razmerja tožnici kot trajno

    presežni delavki, je tožnica logično sklepala, da zanjo ni dela,

    saj je bila doma na čakanju na delo, ki ji je bilo ustno

    odrejeno, prejela pa je tudi že obvestilo o nameravani odpovedi

    PZ iz poslovenga razloga. Ker je tožena stranka tožnico z večjim

    številom sklepov, obvestil in ustnih odredb spravila v negotov

    položaj glede njenga delovnopravnega statuja, bi morala nastali

    polažaj sama rešiti in tožnico izrecno pozvati na delo.

     
  • 93.
    VSK sklep II Cpg 185/2005
    24.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01427
    ZIZ člen 41, 41/3, 53, 61, 62, 62/2, 41, 41/3, 53, 61, 62, 62/2.
    ugovor zoper sklep o začasni odredbi - obrazložitev ugovora - sporazum o krajevni pristojnosti
    Ker sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa najprej določa, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, nato pa dodaja, da je to v 2. tč. sklepa o izvršbi, ki pa poleg odločitve, da se dovoli predlagana izvršba vsebuje tudi odločitev o predlagani začasni odredbi, izrek izpodbijanega sklepa nasprotuje samemu sebi.

     
  • 94.
    VSK sklep II Cpg 92/2005
    24.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01391
    ZIZ člen 10, 10.
    revizija
    Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da v postopku izvršbe in zavarovanja ni dovoljena revizija zoper pravnomočno odločbo.

     
  • 95.
    VSL sklep II Cpg 996/2005
    24.11.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL07429
    ZGD člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZPPSL člen 104, 104/4, 104, 104/4.
    samostojni podjetnik posameznik - odgovornost za dolgove - zaključek stečajnega postopka
    Po zaključku stečajnega postopka zoper podjetnika posameznika, le-ta ne odgovarja več za obveznosti, nastale pred začetkom stečajnega postopka in ki izvirajo iz dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika. Zato izvršilni postopek za izterjavo take terjatve zoper njega ni mogoče nadaljevati.

     
  • 96.
    VSL sklep I Cpg 1003/2005
    24.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL05718
    URS člen 25, 25. ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 105a, 105a/1, 497, 497/3, 105a, 105a/1, 497, 497/3.
    pritožba
    Obrazložitev sodbe je izdelalo v skladu s 1. odstavkom 496. člena ZPP

    v zvezi z 2. odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju

    (ZIZ). Tožena stranka je pravočasno napovedala pritožbo. Po pozivu

    sodišča naj plača sodno takso za pritožbo po 1. odstavku 497. člena

    ZPP pa sodne takse ni plačala.

    Zaradi razveljavitve 3. odstavka 497. in 1. odstavka 105.a člena ZPP

    v delu, kot je odločilo Ustavno sodišče v 1. in 2. točki izreka

    omenjene odločbe, plačilo sodne takse za pritožbo ni več procesna

    predpostavka. Zato mora sodišče prve stopnje izdelati sodbo z

    obrazložitvijo po 4. odstavku 394. člena ZPP, ne glede na to, ali je

    sodna taksa za pritožbo plačana ali ne.

     
  • 97.
    VSK sodba I Cpg 328/2004
    24.11.2005
    stvarno pravo
    VSK03007
    ZZ člen 23, 26, 27. ZOR člen 103, 103/1, 105, 103, 103/1, 105.
    sklepčnost tožbe - tožba na ugotovitev nedopustnosti zavarovanja - napotitev na pravdo
    Tožeča stranka je bila napotena na vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti zavarovanja denarne terjatve po 59. čl. ZIZ v zvezi z 239. čl. ZIZ, kar pomeni, da bi dejansko morala tožbeni zahtevek usmeriti kvečjemu na ugotovitev nedopustnosti zavarovanja. Tožila pa je na ugotovitev, da je bil D.V. dne 2.6.2000 lastnik nepremičnine. Ugotovitev pa se dejansko nanaša na ugotavljanje dejstva. Sklepčnost je materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka. Pomeni, da pravna posledica, ki jo zahteva tožnik v tožbi, izhaja iz trditev (zatrjevanih dejstev) v sami tožbi. Če te povezave ni, obstaja nasprotje med tožbenimi trditvami in tožbenim predlogom in je zato treba takšen tožbeni zahtevek zavrniti.

     
  • 98.
    VSL sklep I Cpg 863/2005
    23.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05716
    ZPP člen 182, 182/3, 184, 184/2, 185, 185/1, 189, 189/1, 182, 182/3, 184, 184/2, 185, 185/1, 189, 189/1.
    zahtevek - umik
    Je začela teči pravda tako o primarnem, kot o podrednem tožbenem

    zahtevku po tožbi z dne 3.4.1998, dne 21.4.1998 (1. odstavek 189.

    člena ZPP), ker eventualni podredni zahtevek ni suspenzivno pogojen,

    ampak je takoj viseč (Juhart - Civilno procesno pravo FLRJ - str.

    273). To pa pomeni, da litispendenca podrejenega tožbenega zahtevka

    preneha (z učinkom ex tunc) le v primeru, če je primarnemu tožbenemu

    zahtevku ugodeno, ker se v takem primeru presumira, da je tožnik

    tožbo po podrednem zahtevku umaknil.

    Pravilna je pritožbena trditev, da sta primarni in podredni tožbeni

    zahtevek vsak zase samostojna zahtevka, le odločanje o njih je

    podvrženo vrstnemu redu, kot ga je izbral tožnik. Smiselno enake

    učinke kot zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka, po kateri sodišče

    mora obravnavati podredni zahtevek, ima tudi umik tožbe po primarnem

    zahtevku, saj tedaj (glede na učinke litispendence) nastopijo pogoji

    za obravnavanje podrednega zahtevka, ki s tem postane primarni. V

    okviru razpolaganja z zahtevki torej tožeča stranka lahko brez

    negativnih procesnih posledic za prej podrejeno postavljeni tožbeni

    zahtevek lahko umakne tožbo le glede primarnega zahtevka, vstraja pa

    pri podrejenem. V takem primeru ne gre za spremembo tožbe v smislu 2.

    odstavka 184. člena ZPP. Zmotno je zato stališče prvostopnejskega

    sodišča, da niso podane procesne predpostavke za odločanje o

    podrednem (odškodninskem) tožbenem zahtevku, ker gre za pogojno

    postavljeni zahtevek, pogoj za njegovo obravnavanje pa bi se lahko

    uresničil le v primeru, če bi sodišče meritorno obravnavalo

    primarnega in slednjega zavrnilo, tako postopanje in odločanje o

    primarnem zahtevku pa zaradi umika tožbe v tem delu ni več mogoče.

     
  • 99.
    VDS sklep Psp 631/2005
    23.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - INVALIDI
    VDS03694
    ZDSS-1 člen 30, 30/1, 61, 62, 30, 30/1, 61, 62.
    razveljavitev
    Če sodišče prve stopnje v materialno-pravnem smislu ni razčistilo

    vsebine tožbenega zahtevka, zaradi česar je bil dokazni postopek

    pred sodiščem prve stopnje tako pomankljiv, da nepravilnosti ni

    mogoče popraviti le z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov

    pred pritožbenim sodiščem, niso podani pogoji za uporabo 1.

    odstavka 30. člena ZDSS-1. Tudi po načelu specialnosti je

    potrebno načelo materilane resnice in preiskovalno načelo

    upoštevati pred prepovedjo razveljavitve sodbe in vrnitve zadeve

    sodišču prve stopnje v nov postopek.

     
  • 100.
    VSL sklep I Kp 670/2005
    23.11.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL0022700
    ZKP člen 344, 344.
    sprememba obtožbe
    Po določbi I. odstavka 344. člena ZKP lahko državni tožilec na glavni

    obravnavi spremeni obtožbo, če spozna, da izvedeni dokazi kažejo na

    to, da se je spremenilo v obtožnici navedeno dejansko stanje. Na to

    zakonsko pravico tožilca pravilno opozarja pritožnica v pritožbi.

    Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnico, da sama sprememba obtožbe

    ne more predstavljati zlorabe procesnih pravic. Tožilec, če oceni, da

    se je spremenilo dejansko stanje oziroma, če se odloči, da bo

    dejanje, ki je opisano v obtožbi s spremembo obtožbe bolj konkretno

    in natančno označil, lahko obtožbo tako tudi spremeni. Sodišče prve

    stopnje mora v postopku odločiti o spremenjeni obtožnici. Sodišče

    prve stopnje sicer tudi napačno tolmači zapis v odločbi Ustavnega

    sodišča, da v primeru, ko stranka v postopku zlorabi svoje procesne

    pravice, mora sodišče odreči pravno relevantnost dejanjem, ki

    presegajo upravičenja stranke in predstavljajo zlorabo pravic, pomeni

    odreči pravno relevantnost takšnemu dejanju tako, da sodišče

    dejanje, za katerega oceni, da pomeni zlorabo enostavno spregleda.

    Sodišče po Zakonu o kazenskem postopku takšne možnosti nima, ampak

    mora odločiti o spremenjeni obtožbi, s sodbo, ali pa tudi z drugačnim

    aktom, kadar oceni, da je sicer upravičeni tožilec izgubil lastnost

    upravičenega tožilca, če je spremenil obtožbo v nasprotju z določbami

    344. člena ZKP.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 18
  • >
  • >>