• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 18
  • >
  • >>
  • 81.
    VSK sklep II Cpg 133/2005
    24.11.2005
    sodne takse
    VSK01406
    ZST člen 7, 7/5, 29, 30, 7, 7/5, 29, 30.
    plačilo sodne takse
    V predmetnem primeru ne gre zato, kdo bo končno nosil stroške izvršilnega postopka, ampak gre za izterjavo takse za dejanje, ki ga je dolžnik opravil, to je za ugovor zoper sklep o izvršbi. To takso pa mora plačati stranka, ki je dejanje opravila, v konkretnem primeru dolžnik sam.

     
  • 82.
    VSL sklep I Cpg 1003/2005
    24.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL05718
    URS člen 25, 25. ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 105a, 105a/1, 497, 497/3, 105a, 105a/1, 497, 497/3.
    pritožba
    Obrazložitev sodbe je izdelalo v skladu s 1. odstavkom 496. člena ZPP

    v zvezi z 2. odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju

    (ZIZ). Tožena stranka je pravočasno napovedala pritožbo. Po pozivu

    sodišča naj plača sodno takso za pritožbo po 1. odstavku 497. člena

    ZPP pa sodne takse ni plačala.

    Zaradi razveljavitve 3. odstavka 497. in 1. odstavka 105.a člena ZPP

    v delu, kot je odločilo Ustavno sodišče v 1. in 2. točki izreka

    omenjene odločbe, plačilo sodne takse za pritožbo ni več procesna

    predpostavka. Zato mora sodišče prve stopnje izdelati sodbo z

    obrazložitvijo po 4. odstavku 394. člena ZPP, ne glede na to, ali je

    sodna taksa za pritožbo plačana ali ne.

     
  • 83.
    VSL sodba I Cpg 790/2004
    24.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL05721
    ZOR člen 154, 154.
    protipravno ravnanje
    Materialnopravno zmotno je stališče pritožnice, da različna mnenja

    organov, ki odločajo v postopku uveljavljanja pravic vedno vodijo v

    odškodninsko odgovornost.

    Pritožbeno sodišče zato sprejema stališče sodišča prve stopnje, da

    dejstvo, da je zdravniška komisije II. stopnje drugače razlagala

    ugotovitve ortopeda in lečečega ambulantnega zdravnika, kot pa

    izvedenski organ Medicinske fakultete v Ljubljani, samo po sebi še ni

    temelj za odškodninsko odgovornost tožene stranke.

     
  • 84.
    VSL sklep I Cpg 966/2005
    24.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05661
    ZPP člen 188, 274, 274/1, 188, 274, 274/1.
    pravni interes - umik tožbe
    Sklep o zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa ima

    glede možnosti vložitve nove tožbe enake pravne učinke kot sklep, ki

    ga sodišče izda o umiku tožbe. Zato pritožnica v pritožbi ne more

    biti uspešna, če trdi, da se naj sklep o zavrženju tožbe razveljavi

    zato, da se bo odločilo o njenem umiku tožbe, ki je bil vložen po

    izdaji sklepa o zavrženju tožbe.

     
  • 85.
    VSK sklep II Cpg 107/2005
    24.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01896
    ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3.
    sredstva izvršbe
    Skladno s 3. odst. 34. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju

    (ZIZ) lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog

    upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma

    predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih

    predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in

    predmetov z drugimi sredstvi oziroma predmeti. Navedena

    ureditev omogoča realizacijo načela ekonomičnosti, ki je v

    tem, da pride upnik do poplačila v istem izvršilnem

    postopku, pri čemer lahko predloge za izvršbo z drugimi

    sredstvi in na drugih predmetih vlaga vse do konca

    izvršilnega postopka.

     
  • 86.
    VSL sklep III Cpg 136/2005
    24.11.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05745
    ZPPSL člen 83, 83/2, 83, 83/2. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 8, 8.
    akontacija
    Glede na čas, za katerega se je odmerjala akontacija nagrade

    stečajnemu upravitelju (2 leti in 6 mesecev), je mogoče odmeriti

    akontacijo nagrade največ v višini 12 povprečnih mesečnih plač.

     
  • 87.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1112/2004
    24.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05719
    ZPP člen 108, 180, 339, 339/2, 339/2-14, 108, 180, 339, 339/2, 339/2-14.
    tožba - določnost tožbenega zahtevka - odškodninska odgovornost
    Pritožbeno sodišče sprejema stališče sodišče prve stopnje, da so

    omenjene trditve presplošne. Presplošne so zato, ker ne omogočajo

    konkretne opredelitve očitka ali konkretnih opredelitev očitkov

    kršitve pogodbe (iz priloženih listin bi sledilo, da bi lahko šlo za

    večkratno kršenje pogodbe). Iz povzetih trditev tako ni moč razbrati,

    na kateri historični dogodek ali na katere historične dogodke se

    tožbeni zahtevek nanaša. Konkretni življenjski primer ali primeri

    namreč niso niti časovno niti krajevno opredeljeni, prav tako pa ni

    konkretizirana škoda, ki naj bi iz posamezne kršitve pogodbe

    izhajala. Sama pritožnica še v pritožbi poudarja, da je škodo

    konkretizirala v računih. Denarni (generični) odškodninski tožbeni

    zahtevek zato ni individualiziran. Ker splošni očitki kršitev niso

    umeščeni v dejstveni kompleks, ki opredeljuje obravnavani historični

    dogodek ali obravnavane historične dogodke, tožbeni zahtevek po

    prepričanju pritožbenega sodišča ni določen (prim. 1. odst. 180. čl.

    ZPP).

     
  • 88.
    VSK sklep II Cpg 92/2005
    24.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01391
    ZIZ člen 10, 10.
    revizija
    Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da v postopku izvršbe in zavarovanja ni dovoljena revizija zoper pravnomočno odločbo.

     
  • 89.
    VDS sodba Pdp 1262/2004
    24.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03445
    ZDR člen 110, 110/2, 110, 110/2.
    izredna odpoved - rok - kaznivo dejanje - zagovor
    Pri določitvi subjektivnega 15-dnevnega roka iz 2. odstavka 110.

    člena ZDR gre samo za en rok, ki nalaga delavcu oz. delodajalcu

    do kdaj najkasneje od seznanitve z razlogi lahko poda izredno

    odpoved PZ, s tem, da v primeru, če gre za krivdni razlog, ki ima

    vse znake KD, lahko poda izredno odpoved PZ v 15-ih dneh od kar

    je izvedel za kršitev in storilca ves čas, ko je možen kazenski

    pregon. Ta rok začne teči z dnem, ko naj bi delavec podal

    zagovor, tudi če kljub pravilnemu vabilu na zagovor ne pride.

     
  • 90.
    VDS sodba Pdp 1115/2005
    24.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03366
    ZRSin člen 8, 8. ZObr člen 100b, 100b/6, 100b, 100b/6. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318, 318/1, 318/1-3.
    kolektivni delovni spor - zamudna sodba
    Predlagatelj-sindikat je status reprezentativnega sindikata v

    poklicu pri nasprotnem udeležencu-ministrstvu pridobil že z

    odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ker je

    izpolnjeval pogoje iz 8. člena ZRSin. Zato ni bilo potrebno, da

    bi si pridobil status reprezentativnega sindikata tudi po 6.

    odstavku 100b člena ZObr (ki določa, da je reprezentativni

    sindikat v ministrstvu tisti sindikat, v katerega je včanjenih

    najmanj 15% zaposlenih v ministrstvu, če zakon ne določa

    drugače). Ker je predlog sklepčen in so podani tudi ostali pogoji

    po 318. členu ZPP, je sodišče pravilno izdalo zamudno sodbo, s

    katero je nasprotnemu udeležencu naložilo, da je dolžan s

    predlagateljem skleniti pogodbo o zagotavljanju pogojev za

    sindikalno delo.

     
  • 91.
    VSK sklep II Cpg 124/2005
    24.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01783
    ZPPSL člen 36, 36/1, 59, 59/3, 36, 36/1, 59, 59/3.
    dovolitev izvršbe - prisilna poravnava - sklep
    Prepoved velja v primerih, kadar pride do potrditve prisilne poravnave le do izdaje sklepa o potrditvi prisilne poravnave.

     
  • 92.
    VDS sklep Pdp 771/2005
    24.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03364
    ZPP člen 142, 142/2, 142/5, 274, 142, 142/2, 142/5, 274. ZDR člen 204, 204/3, 204, 204/3.
    redna odpoved - fikcija vročitve - rok za vložitev tožbe
    Ker tožnik redna odpoved PZ iz poslovnega razloga ni dvignil,

    čeprav je bil o prispetju pošiljke pravilno obveščen skladno z

    142. členom ZPP, se šteje, da mu je bila odpoved PZ vročena z

    dnem, ko mu je bilo puščeno obvestilo o prispelem pisanju.

    Zmotno je stališče, da vročitev ni bila opravljena zakonito, ker

    je vročevalec vedel, da tožnik občasno živi na drugem naslovu, na

    katerem vročitev ni bila niti poskušana. Delodajalec je dolžan

    delavcu pisanja vročiti na delovnem mestu ali na naslovu, ki ga

    delavec navede, ne pa na nek drug naslov, za katerega mu je

    znano,da predstavlja delavčevo občasno bivališče.

    Tožnik je tožbo za ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ iz

    poslovnega razloga vložil po preteku 30-dnevnega prekluzivnega

    roka iz 3. odstavka 204. člena ZDR, zato jo je sodišče prve

    stopnje pravilno zavrglo (274. člen ZPP).

     
  • 93.
    VSL sklep I Cpg 645/2005
    24.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL07436
    ZGD člen 230, 230/1, 230, 230/1. ZPre člen 72, 73, 72, 73. ZPP člen 181, 181/1, 181, 181/1.
    pravni interes pri ugotovitveni tožbi
    Za razliko od dajatvene in oblikovalne tožbe, pri katerih se pravni interes za vložitev tožbe domneva in ga tožniku ni potrebno posebej zatrjevati in dokazovati, mora biti pravni interes pri vložitvi ugotovitvene tožbe utemeljen s posebnimi predpisi, sicer mora tožeča stranka izkazati, da bo imela pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, preden zapade dajtveni zahtevek iz takega razmerja ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. Iz trditve tožeče stranke, da je imetnik 14,286% delnic prvotožene stranke, izhaja, da izpolnjuje pogoje za vložitev tožbe v imenu prvotožene stranke na vrnitev prepovedanih plačil. Ker je s tem podana legitimacija same tožeče stranke za vložitev dajatvene tožbe v imenu prvotožene stranke, je s tem izključen njen pravni interes za uveljavljanje ugotovitvene tožbe na ničnost pogodbe, iz katere naj bi izhajalo prepovedano plačilo, saj to vprašanje predstavlja zgolj predhodno vprašanje samega dajatvenega zahtevka.

     
  • 94.
    VSK sklep II Cpg 89/2005
    24.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01895
    ZIZ člen 61, 61/2, 61, 61/2.
    obrazložitev ugovora
    V ugovoru zoper sklep o izvršbi dolžnik trdi, da blaga ni

    prejel in da ni upnik predložil nobenega dokumenta, ki bi

    potrjeval prevzem blaga z njegove strani. S takšnimi

    trditvami zanika obstoj poslovnega razmerja z upnikom in v

    tej fazi postopka takšna trditev zadošča za to, da je njegov

    ugovor bilo mogoče šteti za obrazloženega in zato

    utemeljenega, saj je dokazno breme za obstoj poslovnega

    razmerja na upniku.

     
  • 95.
    VSC sodba Cp 1170/2004
    24.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01245
    ZOR člen 186, 189, 190, 186, 189, 190.
    gmotna škoda - povrnitev gmotne škode - zapadlost - odškodninska obveznost
    Če škode ni mogoče reparirati z vzpostavitvijo v prejšnje stanje, jo nadomesti denarna odškodnina. 186. člen ZOR določa, da se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode.

    Ob nastanku škode se lahko zgodi, da odškodninska obveznost še ni dospela, še ni čista. Zato ni nujno in to ta določba tudi ne pomeni, da je od trenutka nastanka škode dolžnik vedno že v zamudi.

    Sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni ocenilo, kdaj je bila znana realna škoda in tožniku, razen s pavšalnim stavkom, ni povedalo zakaj šteje, da škoda še ni bila znana prej, kot pa mu jo je prisodilo.

    Kdaj je bila škoda ugotovljena, je dejansko vprašanje, ki ga mora ugotoviti sodišče prve stopnje.

     
  • 96.
    VSL sodba I Cpg 747/2004
    24.11.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL05714
    OZ člen 12, 30, 30/1, 203, 12, 30, 30/1, 203. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 203, 203/2.
    blagovni promet - molk naslovnika - sprememba pogodbe - uzance
    Tudi če bi se izkazalo, da tožena stranka res ni zavrnila spornega računa tožeče stranke, njen molk ne bi mogel pripeljati do spremembe pogodbe. Do spremembe pogodbe lahko pride namreč na enak način kot do sklenitve pogodbe. Da molk naslovnika ne pomeni, da sprejema ponudbo, pa določa 1. odst. 30. čl. OZ. Zmotno je zato stališče pritožnice, da bi uporaba 2. odst. 203. Splošne uzance za blagovni promet za tožečo stranko pomenila ugodnejšo odločitev v obravnavanem gospodarskem sporu.
  • 97.
    VSK sklep I Cpg 120/2005
    24.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01405
    ZOR člen 286, 286/1, 286, 286/1.
    pridržna pravica
    Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tožena stranka neutemeljeno uveljavlja pridržno pravico iz naslova terjatve zaradi povračila škode, ker lahko pridržno pravico uveljavlja le, če obenem vloži ali pobotni ugovor ali pa nasprotno tožbo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča tak zaključek ni utemeljen v določilih 286. in sledečih členov Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki jih je treba uporabiti na predmetni primer. Po 1. odst. 286. člena ZOR ima upnik zapadle terjatve, v čigar rokah je kakšna dolžnikova stvar, to stvar pravico pridržati, dokler mu ni plačana terjatev. Iz tega ni mogoče sklepati na to, da ima upnik terjatve pridržno pravico le, če to terjatev uveljavlja v pravdi v pobot ali z nasprotno tožbo.

     
  • 98.
    VDS sklep Pdp 691/2004
    23.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03406
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 111, 111/1, 111/1-6.
    izredna odpoved - bolniški stalež
    Za presojo zakonitosti podane izredne odpovedi PZ po 6. alinei 1.

    odstavka 111. člena ZDR, je bistvena ugotovitev, ali je tožnik s

    tem, ko je v času bolniškga staleža pomagal pri gradbenih delih

    pri svoji hiši, kršil navodila lečečega zdravnika v zvezi z

    zdravljenjem.

     
  • 99.
    VSL sklep I Cp 3616/2005
    23.11.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50622
    ZZK-1 člen 124, 124.
    zemljiška knjiga - pravnomočnost - formalna oblika
    V zemljiškoknjižnem postopku je zaradi načela formalnosti postopka

    izključeno razpravljanje o pravilnosti listine, ki je podlaga za vpis

    v zemljiško knjigo. Sodba, opremljena s klavzulo pravnomočnosti, je

    listina, na podlagi katere lahko predlagatelj uspešno zahteva

    vknjižbo lastninske pravice.

     
  • 100.
    VSL sodba I Kp 414/2005
    23.11.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22703
    KZ člen 17, 134, 17, 134, 17, 134.
    huda telesna poškodba - naklep - dokaz z izvedencem
    Pritožnika navajata, da iz izvedeniškega mnenja sploh ne izhaja, da

    je oškodovanec utrpel hudo telesno poškodbo. Izvedenec dr. I. G. je

    ugotovil, da je iz zdravstvene dokumentacije razvidno, da je

    oškodovanec utrpel prelom nosnih kosti s premikom odlomkov in da je

    bil zaradi poškodbe prizadet pomemben organ, da je bila prizadeta

    oškodovančeva zunanjost, da je bila prizadeta osnovna funkcija

    (dihanje skozi nos) ter da je bila oškodovančeva zmožnost za delo

    znatno zmanjšana od dneva poškodbe do 6.2.2002 ter od 22.2.2002 do

    27.2.2002. Glede na navedeno ter glede na določbo I. odst. 134. člena

    KZ, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je oškodovanec

    utrpel hudo telesno poškodbo, čeprav izvedenec tega izrecno ni

    zapisal.

    Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da je obtoženi

    dejanje storil z direktnim naklepom. Pritožnika napačno menita, da bi

    moralo sodišče prve stopnje obrazložiti, da je imel obtoženi v

    naklepu povzročitev konkretne hude telesne poškodbe. Storilec se mora

    zavedati svojega ravnanja in ga hoteti storiti. Obtoženi, ki je bil

    že pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe, se

    je nedvomno zavedal, da je njegovo ravnanje prepovedano, prav tako se

    je zavedal, da z močnim udarcem s pestjo v sredo obraza oz. v nos

    lahko oškodovanca hudo telesno poškoduje in je glede na način udarca

    (močan in nepričakovan udarec) ter smer udarca oškodovanca hotel

    poškodovati. Ni pa potrebno, da je imel obtoženi v zavesti prav zlom

    nosu, temveč zadošča, da je imel v zavesti hudo poškodovanje

    oškodovanca.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 18
  • >
  • >>