Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe na predlog tretjega ni upoštevalo 22. točke odločbe Ustavnega sodišča s številko U-I-110/03-16 z dne 14.04.2004, iz katere je razvidno, da bi moralo pri odločanju o predlogu tretjega za odlog izvršbe, poleg verjetnega izkaza nastanka škode, upoštevati tudi drug kriterij, in sicer verjetnost obstoja zatrjevane pravice tretjega.
Zavarovalna polica ne more biti verodostojna listina, saj ne predstavlja izdanega računa ali s strani odgovorne osebe overjenega izpiska iz poslovnih knjig, oziroma po zakonu overjene zasebne listine.
ZOR člen 99, 186, 189, 195, 200, 99, 186, 189, 195, 200.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - sklenitev izvensodne poravnave - nova škoda
V konkretnem primeru je sporno, ali in če da, katera bodoča škoda (nepremoženjska, posledično pa tudi premoženjska - izguba zaslužka), ki jo je po sklenitvi izvensodne poravnave utrpela tožeča stranka, po normalnem teku stvari ni bila pričakovana v času, ko sta stranki sklepali izvensodno poravnavo, pa je posledica obravnavanega škodnega dogodka z dne 10.2.1998. Ker je izvedenec ugotavljal zgolj telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem tožeče stranke in njeno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, vse kot posledice škodnega dogodka, po oktobru 1998, ko je bila sklenjena poravnava, ne da bi tudi navedel, katera bodoča (nepremoženjska) škoda tožeče stranke in v kakšnem obsegu je bila pričakovana v času sklepanja poravnave in nastanek katere škode (katere telesne bolečine - v kakšnem trajanju in kakšne intenzivnosti, kolikšno zmanjšanje življenjskih aktivnosti), če sploh katere, ki jo je že z izvedencem ugotovljeno utrpela tožeče stranka po sklenitvi poravnave, v tistem času ni bil pričakovan po rednem teku stvari, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Dolžnici ni bil vročen predlog izvršitelja z dne 20.7.2005, s katerim se predlaga njeno kaznovanje. S takim, nezakonitim postopanjem, pa je sodišče prve stopnje odvzelo dolžnici možnost sodelovanja in obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Posest pravice stvarne služnosti se pridobi z dejanskim izvajanjem upravičenj, ki tvorijo vsebino te pravice. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da tožnika posesti pravice stvarne služnosti nista imela, saj sta parcelo tožencev, zaradi nasprotovanja tožencev in zaradi tam parkiranih osebnih avtomobilov tožencev, lahko uporabljala le na skrivaj, ko tožencev ni bilo doma in ko toženca na svojem dvorišču nista parkirala svojih vozil.
ZIZ člen 272, 272. SPZ člen 31, 33, 33/1, 31, 33, 33/1.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - varstvo pred motenjem posesti
2. odst. 33. člena SPZ določa, da ima posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, pravico do sodnega varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč iz 31. člena SPZ.
Zavarovalni pogoji ne štejejo za invalidnost primer omejene gibljivosti sklepov palca na nogi, temveč le primer ankiloze - otrdelosti sklepa, za razliko od ostalih sklepov (koleno, skočni sklep), ko določajo invalidnost tudi v primeru njihove omejene gibljivosti. Zato v obravnavanem primeru ne gre za situacijo, ko je mogoče uporabiti za odločanje 4. tč. 13. čl. splošnih pogojev, ki določa, da se v primeru kakšne oblike posledic, ki v tabeli niso predvidene, določi stopnjo invalidnosti skladno s podobnimi oblikami posledic, ki so v tabeli predvidene.
Tožeča stranka kot solidarna dolžnica, ki trdi, da je plačala več, kot znaša njen delež v škodi, lahko od prvega toženca zahteva le toliko, kolikor ustreza njegovemu deležu kot posameznemu dolžniku v škodi.
Terjatev tožnika do toženca iz naslova posojilne pogodbe ni mogoče pobotati s terjatvijo toženčevega podjetja do tožnika, pa čeprav je toženec direktor ali edini lastnik svojega podjetja, saj ne gre za terjatev med istima strankama, ki sta hkrati drug do drugega upnika in dolžnika.