Ni mogoče slediti pritožbi, da bi moral dolžnik v izvršilnem postopku v zvezi z odlogom izvršbe izkazati, da je uspeh revizije mogoč. Zakon zahteva, da dolžnik revizijo vloži, ob tem pa mora izkazati še nastanek nenadomestljive škode ter dejstvo, da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Presoja o utemeljenosti vložene revizije pa je prepuščena Vrhovnemu sodišču in ne izvršilnemu sodišču.
Sodišče ustavi izvršbo le, če upnik ne predlaga ponovnega rubeža v roku enega leta od dneva neuspešnega rubeža, neuspešen rubež pa je, na kar pravilno opozarja tudi pritožba, le tisti rubež, pri katerem se ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe oz. zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve. Ni pa neuspešen tudi rubež, ki sploh ni bil opravljen, ker izvršitelj v dolžnikovo stanovanje iz katerega koli razloga sploh ni mogel vstopiti in rubeža opraviti.