ZPP člen 7, 212, 442, 452, 452/4, 453, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - prodajna pogodba - obstoj pogodbe - poroštvena pogodba - pogodba o poroštvu - porok - popust - plačilo pregleda blaga - solidarni porok - obveznosti kupca - obveznosti solidarnega poroka - gospodarska pogodba - neplačilo
Ker se je toženec s Pogodbo o poroštvu zavezal, da bo kot solidarni porok in plačnik izpolnil vsako posamično zapadlo obveznost glavnega dolžnika po Pogodbi o poslovnem sodelovanju (sklenjeni med glavnim dolžnikom in tožnico), glavni dolžnik pa je pri tožnici naročil in prejel blago, specificirano po računih v višini 1.524,70 EUR, ki jih glavni dolžnik ni plačal, je utemeljen zahtevek za plačilo zahtevanega zneska 1.524,70 EUR od toženca kot solidarnega poroka (1012. člen OZ2, 435. člen OZ3).
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - načelo sorazmernosti - posebno varstvo in skrb - žrtev nasilja v družini
V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven nasilja, ki terja in zato utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Vsako neprijetno obnašanje, partnerska nastrojenost in nesoglasja o delitvi ter uporabi skupnega premoženja še ne predstavljajo nasilja v smislu določb ZPND.
splošna in posebna stečajna masa - posebna razdelitvena masa - razdelitev posebne razdelitvene mase - poslovna celota - premoženje, ki se prodaja kot poslovna celota - terjatev - pooblaščeni ocenjevalec - ocena vrednosti - dopolnitev
Iz Poročila o oceni vrednosti ni razvidno, ali katera od pogodb oziroma katera druga stvar ali premoženjska pravica, ki je bila prodana kot del poslovne celote, predstavlja premoženje, ki bi ga bilo treba oceniti v skladu s 1. točko četrtega odstavka 327. člena ZFPPIPP.
postopek za sodno ureditev meje - stroški postopka - nepravdni postopek - skupni stroški postopka - delitev stroškov po enakih delih - stroški izvedenca
Naravi nepravdnega postopka postopka oziroma ureditvi medsebojnih razmerij udeležencev so prirejena tudi posebna pravila o plačilu stroškov postopka. V skladu s 40. členom ZNP-1 vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Glede postopka za ureditev meje ZNP-1 v 173. členu vsebuje izrecno določbo o delitvi skupnih stroškov, in sicer da te krijejo udeleženci praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja, sodišče pa lahko o stroških postopka odloči tudi drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meje, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi.
mirna rešitev spora - stroški pravdnega postopka - stroški sodnega izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - dogovor o kritju stroškov - načelo dispozitivnosti v pravdnem postopku
V obravnavanem primeru je ključno, da sta se stranki z namenom sporazumne rešitve spora dogovorili o angažiranju izvedenca, katerega sta soglasno izbrali, ter pred sodiščem sklenili in podpisali dogovor o kritju njegovih stroškov v zgoraj omenjeni vsebini. S takšnim dogovorom sta prevzeli tudi tveganje morebitno slabo opravljenega izvedenskega dela.
Odločitev, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo po oceni, da izrečene denarne kazni ni mogoče in je tudi v prihodnosti ne bo mogoče prisilno izterjati, kajti obsojenec je tujec brez premoženja v Sloveniji, je pravilna in zakonita.
Ker gre le za predpravdno pridobitev izvedeniškega mnenja, se v kakšnem nepravdnem postopku izvedeniško mnenje le pridobiva, v primeru nestrinjanja udeležencev z njim, pa se to dokazno ne ocenjuje. Dokazna presoja izvedeniškega mnenja (v skladu s pravili 254. člena ZPP) in v zvezi s tem obravnava pripomb udeležencev o pomanjkljivostih ter o morebitnem utemlejenem dvomu v pravilnost le-tega, je pridržana morebitnemu kasnejšemu pravdnemu postopku.
zamudna sodba - subjektivna sprememba tožbe - razširitev tožbe na novega toženca - soglasje novega toženca - namenska razlaga zakonske določbe - naknadno sosporništvo na pasivni strani
Procesna zakonodaja omogoča, da se tožba s prvotne tožene stranke razširi še na novega toženca, vendar pod dodatno izpolnjeno predpostavko, da se (novi) toženec s tem strinja, kar predstavlja nadaljnji pogoj, predviden v 191. členu ZPP. ZPP glede privolitve ne določa, ali se ta od novega (potencialnega) toženca zahteva šele od vročitve tožbe prvotnemu tožencu ali celo še preden je tožba vročena prvotnemu tožencu. Vendar je glede na namensko razlago citirane določbe, ki skuša zaradi navzkrižja interesov tožeče in tožene stranke pri razširitvi tožbe (kot v obravnavani zadevi, ki predstavlja primer naknadnega sosporništva na pasivni strani), s postopkovnimi pravili položaj obeh strank uravnotežiti, potrebno upoštevati mogoče materialnopravne posledice tožbe. Te praviloma nastanejo že z vložitvijo tožbe (in ne šele z vročitvijo) in lahko procesni položaj nove tožene stranke poslabšajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00084800
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/2. ZDSS-1 člen 38, 38/2. ZDR-1 člen 137, 137/7, 164. ZST-1 člen 3, 3/2.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - Direktiva 2003/88/ES - prenehanje delovnega razmerja - stroški postopka - sodba SEU
Sodna praksa Sodišča Evropske unije je za nastanek pravice do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust opredelila (le) dva pogoja, in sicer, da je delovno razmerje prenehalo in da delavec ni izrabil celotnega plačanega letnega dopusta, do katerega je bil upravičen na dan prenehanja delovnega razmerja.
Ne le, da tožnica ni v celotnem postopku sodelovala brez pooblaščenca (tožbo in prvo pripravljalno vlogo je vložila po odvetnici), pač pa je v tem sporu uspela zgolj s 6,5 % svojega zahtevka, torej v zelo majhnem delu, kar pa ne utemeljuje uporabe drugega odstavka 38. člena ZDSS-1.
OZ člen 69, 70, 71, 72, 73, 289, 292, 336, 344, 347, 572.
dospelost terjatve - posojilna pogodba - zastaranje - občasne terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zastopanje
Družbenik, ki družbo v celoti obvladuje (ima v lasti njen 100% delež), v pravnem prometu s tretjimi nastopa z legitimnostjo (če ne že legalno) odločevalca o zadevah družbe, in torej tretjim daje vtis verodostojnega predstavnika družbe, ki se lahko dogovarja za račun družbe in ki lahko doseže, da bodo odločitve družbe skladne z njegovimi odločitvami.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - restriktiven pristop - obstoj upravičenega razloga za zamudo - trditveno in dokazno breme - hišni pripor - ukrep prepovedi približevanja - vročitev tožbe - nepravilno vročanje - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - procesne predpostavke za vložitev tožbe
Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, kar predpostavlja predhodno pravilno vročitev in že po naravi stvari izključuje napake, ki naj bi jih zagrešilo sodišče (oziroma pošta kot neposredni vročevalec). Nasprotno pritožbeno vztrajanje, da napačna vročitev predstavlja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, je neutemeljeno.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - izpraznitev nepremičnin - najemno razmerje - nedopustna stranska intervencija - ugovor tretjega
Priglasitev stranske intervencije kljub morebitnemu izkazanemu pravnemu interesu, v izvršilnem postopku glede na ustaljeno sodno prakso, ni možna. Tretje osebe v izvršilnem postopku lahko svoje pravice oziroma pravne koristi uresničujejo kot udeleženci v okviru procesnih položajev, ki jih izrecno opredeljuje ZIZ (npr. predkupni upravičenec, hipotekarni dolžnik, tretji itd.).
Po določbi drugega odstavka 192. člena ZIZ je sodišče dolžno pri odločitvi, da se prodana nepremičnina izroči kupcu in se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi nanj vpiše lastninska pravica ter se brišejo pravice in bremena, za katere je bilo to določeno v sklepu o izročitvi, odločiti tudi, kdaj je dolžnik dolžan izprazniti nepremičnino in jo prazno oseb in stvari izročiti kupcu. Takšen sklep predstavlja izvršilni naslov zoper dolžnika, ne pa tudi zoper tretje osebe (najemniki), ki stanovanje uporabljajo na podlagi veljavne najemne pogodbe. Morebitne tretje osebe, ki živijo v prodani nepremičnini oziroma stanovanju lahko v morebitnem kasnejšem izvršilnem postopku na izročitev nepremičnine uveljavljajo ugovore tretjih oseb. Samo najemno razmerje s prodajo nepremičnine ne preneha. Kupec vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca oziroma zakupodajalca. Če je najemno ali zakupno razmerje nastalo po pridobitvi upnikove zastavne pravice oziroma zemljiškega dolga na nepremičnini, lahko kupec ne glede na zakonske in pogodbene roke odpove pogodbo o najemu ali zakupu z odpovednim rokom enega meseca. Kupec tako vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca, torej dolžnika in je na njem, ali bo odpovedal najemno pogodbo. Zato konkretno zatrjevano sklenjeno najemno razmerje ni breme, o katerem bi moralo sodišče prve stopnje odločiti s sklepom o izročitvi nepremičnine. Dolžnikova obveznost je, da mora nepremičnino izprazniti svojih premičnih stvari in jo izročiti v posest novemu lastniku, samo najemno razmerje pa s prodajo nepremičnine ni ugasnilo in ni prenehalo, kupec pa vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca. Zato je nadaljevanje najemnega razmerja stvar dogovora med kupcem kot novim lastnikom in najemnico.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00085297
KZ-1 člen 191, 191/1, 192, 192/1. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - izguba zaupanja - pravočasnost odpovedi - seznanitev s kršitvijo - policija - predstojnik
Čeprav so služba generalnega direktorja Policije in ostale službe znotraj Policije seznanjene s kršitvami pred predstojnikom in očitke tudi preverijo, preden jih predstavijo predstojniku, to ne pomeni, da je bil s kršitvami avtomatično seznanjen tudi predstojnik, ki vodi delo Policije.
Toženka je dokazala očitane kršitve delovnih obveznosti po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
ZDR-1 člen 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2. ZJU člen 9, 10, 12.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - okrnitev ugleda delodajalca - pojem hujše posledice - objava na družbenem omrežju - sodba SEU
Ugled ni le dobro mnenje, ki ga je deležna posamezna institucija navzven, v očeh javnosti, ampak vanj spada tudi dojemanje vrednosti institucije s strani njenih zaposlenih oziroma ljudi, ki jo sestavljajo. Vsaj slednje je bilo v konkretnem primeru prizadeto, ne glede na to, da se s tožnikovim ravnanjem morda ni seznanila širša javnost, ker je posnetek relativno hitro, v nekaj dneh, iz FB profila odstranil.
ugotovitev očetovstva - tožba za ugotovitev očetovstva - ugotovitev očetovstva po smrti domnevnega očeta - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
Prekluzivni subjektivni rok za vložitev predloga na ugotovitev očetovstva je lahko začel teči šele z dnem uveljavitve DZ, ki je takšen rok ponovno uvedel, t.j. z dnem 15. 4. 2019, vmesnem času, t.j. od začetka učinkovanja ustavne odločbe U-I-328/05 z dne 18. 10. 2007, t.j. od dne 5. 11. 2008, pa do dneva uveljavitve DZ 15. 4. 2019, pravica za vložitev tožbe (predloga) otroka za ugotovitev očetovstva zakonsko ni bila časovno omejena.
Prekluzivni (subjektivni) 5-letni rok za vložitev predloga za ugotovitev očetovstva iz 122. člena DZ se je v tem konkretnem primeru iztekel dne ... 4. 2024, ko je poteklo 5 let od uveljavitve DZ, saj je bilo ugotovljeno, da je predlagatelj za okoliščine, ki so odločilne za vložitev predloga, t.j. da naj bi bil njegov oče sedaj pokojni A. A., izvedel že davno pred uveljavitvijo DZ, ki je (ponovno) uvedel časovno omejitev vlaganja zahtevkov otrok na ugotovitev očetovstva. Ker je predlog vložil šele 14. 6. 2024, ga je vložil prepozno, zato je odločitev sodišča prve stopnje o njegovem zavrženju pravilna.
pripadajoče zemljišče - ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - parkirna mesta - igrišče - javne površine - pretekla raba zemljišča - vzdrževanje - priznana dejstva
Sodišče je ob upoštevanju celotnega procesnega gradiva podalo razumne in prepričljive argumente za svoj zaključek, da sporne površine (površine za parkiranje, zelenice z otroškim igriščem) ne predstavljajo javnih površin, ampak (skupno) pripadajoče zemljišče k stavbam. Enako velja za otroško igrišče. Predmetno igrišče je umeščeno v notranjost obravnavanega kareja s 121 stanovanji, ki tvori razmeroma zaprt prostor v razmerju do ostalih stavb. Sama umestitev igrišča in njegova redna raba s strani etažnih lastnikov pritrjujeta zaključku sodišča, da ne gre za javno površino.
Po 32. členu ZD se potomčev prispevek nanaša na celotno premoženje zapustnika, saj je značilnost zahtevka iz 32. člena ZD, da potomec uveljavljala alikvotni delež na celotnem zapustnikovem premoženju. Le izjemoma je možno uveljavljati izločitveni zahtevek zgolj na delu zapustnikovega premoženja.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - odklonitveni razlogi - začasni skrbnik - center za socialno delo kot skrbnik - skrbništvo nad odraslo osebo
Pritožbeno sodišče poudarja, da lahko skladno z določbama 240. člena DZ naloge skrbnika opravlja le ena oseba, ta pa mora biti zato sposobna opravljati prav vsa opravila, ki so glede na osebne okoliščine varovanca potrebna v okviru skrbništva.
Določbi prvega odstavka 242. člena DZ in 243. člena DZ sodišču nalagata, da za skrbnika, če je to le mogoče, postavi osebo, ki je z varovancem v tesnem razmerju zaupanja in medsebojne čustvene navezanosti, in pri tem upošteva tako želje varovanca, kot tudi njegovih bližnjih. Obenem mora preizkusiti, ali bi bila realizacija teh želja v varovančevo korist.
Če kandidat za skrbnika v opravljanje teh obveznosti ne privoli in če sploh ni sposoben opravljati vseh nalog, ki so glede na varovančeve osebne okoliščine nujne za uresničitev cilje skrbništva (240. člena DZ), presoja te koristi, kot že rečeno, niti ni potrebna.