stiki pod nadzorom - začasna odredba o stikih - podaljšanje - ukrep prepovedi približevanja - selitev matere
Pritožnik navaja, da potrebuje, da pride na stik, dve uri vožnje, vendar pa, kot je sodišče prve stopnje pojasnilo, je namen stikov pod nadzorom v tem, da se zagotavljajo predvsem otrokove koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00084195
ZPP člen 11. SPZ člen 66, 67, 99.
tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba (opustitvena tožba) - protipravnost vznemirjanja - poseg v solastnino - dovoljenje lastnika - upravičenja solastnika - varstvo solastnika - imisije - prekomerne imisije - ureditev poti - parkiranje - odvodnjavanje meteornih voda - zloraba procesnih pravic
Sodišče ni upoštevalo procesnih dejanj toženke, ki jih tožeča stranka ocenjuje kot zavlačevalna (vključno s predlogi za prekinitev postopka). S tem je preprečilo zatrjevano zlorabo pravic in pravilno uporabilo 11. člen ZPP.
Ker je imela toženka za očitane posege pri ureditvi spornega dela solastne poti (dvig terena, tlakovanje površine, postavitev opornega zidu) veljavno obligacijsko podlago (dovoljenje lastnika zemljišča in med vsemi solastniki sklenjen dogovor o načinu uporabe poti), ni zakonskih pogojev za zahtevano zaščito pred vznemirjenjem zaradi navedenih ravnanj, ker niso (bila) protipravna.
kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - obnova postopka - obnovitveni razlogi - sodba SEU - načelo pravnomočnosti - poseg v načelo pravnomočnosti - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - restriktivna razlaga - postopkovna pravila - nacionalno pravo - načelo enakovrednosti - sprememba sodne prakse - načelo učinkovitosti - izčrpanost pravnih sredstev
Postopkovna pravila so stvar nacionalnega prava. Skladno z načelom enakovrednosti postopkovna pravila ne smejo biti manj ugodna od tistih, ki urejajo podobne položaje v nacionalnem pravu, skladno z načelom učinkovitosti pa ne smejo biti izoblikovana tako, da v praksi onemogočajo ali pretirano otežujejo uresničevanje pravic, ki jih podeljuje pravni red EU.
Varstvo potrošnika ni absolutno, pravo EU nacionalnega sodišča ne zavezuje, da ne uporabi nacionalnih postopkovnih pravil, po katerih odločba postane pravnomočna, čeprav bi se s tako neuporabo lahko odpravila kršitev določbe iz Direktive 93/13, ne glede na njeno naravo, če sta spoštovani načeli enakovrednosti in učinkovitosti.
plačilo uporabnine za nepremičnine - pravica dosmrtnega uživanja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - družinsko nasilje - fizično nasilje - občutek ogroženosti - izselitev solastnika zaradi nevzdržnih razmer - nastanitev v domu upokojencev - uporaba brez pravne podlage - onemogočanje uporabe solastniku - prikrajšanje solastnika - nadomestitev koristi od uporabe - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina)
Tožnik se je umaknil v dom upokojencev zaradi lastne varnosti pred nasiljem in grdim ravnanjem tožencev. Izpolnjeni so zakonski pogoji za plačilo uporabnine.
pravnomočno končan zapuščinski postopek - dodatni sklep o dedovanju - zavrnitev predloga - obseg zapuščine - novo najdeno premoženje - nova zapuščinska obravnava - pravica do izjave - možnost obravnavanja pred sodiščem - spor o obsegu zapuščine - pravdni postopek - oprava uradnih poizvedb sodišča o računih dolžnika
Temeljni pogoj za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je zanesljiv izkaz dedičev, da premoženje obstaja, in njihovo soglasje, da to premoženje sodi v zapuščino.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - sklenitev dednega dogovora - privolitev - povzročitev škode - krivdna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da prva toženka ni nikoli osebno ali po pooblaščenki privolila v sklenitev dednega dogovora kot tudi ne podala pobude za njegovo sestavo. Ugotovilo je tudi, da drugo do peti toženci s svojim ravnanjem niso utrdili tožnika v prepričanju, da bo dedni dogovor sklenjen, s tem, ko so preko svojega pooblaščenca predlagali sklenitev dednega dogovora; navedeno ob dejstvu, da je imela prvo toženka drugo pooblaščenko, po naravi stvari niti ni možno. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožencem ni mogoče očitati povzročitve škode na podlagi 20. člena OZ kot tudi ne na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti.
Prestopanje višjega praga - stopnice v obravnavnem primeru ni predstavljalo nevarnosti za nastanek znatnejše škode, ki bi od toženca terjala posebno ukrepanje (opozarjanje na nevarnost z opozorilnimi napisi). Naziranje o protipravnem ravnanju toženca, ker ni namestil dodatnih opozorilnih napisov, je zmotno.
ZMZPP člen 91, 91/1, 91/1-1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 16, 16/1.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina - tuj državljan kot tožnik - meddržavna pogodba
Skladno z določbo prvega odstavka 16. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah v zvezi s 1. točko prvega odstavka 91. člena ZMZPP makedonskemu državljanu ni dovoljeno nalagati tožniške varščine, četudi nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Zahteva po založitvi varščine seveda toliko bolj ni dopustna v primeru, ko ga ima.
Predmetno izvedensko mnenje je bilo v času prvega naroka glavne obravnave staro že več kot dve leti. Takšno obdobje je tudi po oceni pritožbenega sodišča predolgo, da bi izdelano izvedensko mnenje zanesljivo izkazovalo aktualno zdravstveno stanje obdolženke in bi sodišče prve stopnje moralo še pred njenim zaslišanjem brez dvoma ugotoviti njeno procesno sposobnost na način, da bi odredilo psihiatrični pregled po določbi 265. člena ZKP.
Predloženo zdravniško opravičilo je potrebno obravnavati kot javno listino, saj je sestavljeno in podpisano s strani zdravnika, torej s strani osebe, ki je strokovno usposobljena za presojo zdravstvenega stanja posameznika. Če sodnik podvomi v pravilnost zdravnikovega mnenja, lahko vedno angažira za to strokovno usposobljene osebe, ne more pa samo ocenjevati obdolženčevega zdravstvenega stanja, saj za to nima ustreznega znanja.
Pravica obdolženca je, da se izjavi o izvedenskem mnenju in da z nasprotnimi argumenti tudi s strokovnim pomočnikom izpodbija pravilnost mnenja postavljenega izvedenca. Sodišče bi tako moralo, ker obramba nima strokovnega znanja, da bi lahko le na podlagi pisnih argumentov strokovnjakov izpodbijala mnenja sodnih izvedencev, dati obrambi možnost, da tudi z neposrednim zaslišanjem dr. E. E. na obravnavi in njegovim soočenjem s postavljeno izvedenko preizkusi njeno mnenje.
Ker sodišče dr. E. E. in izvedenke dr. D. D. ni soočilo, čeprav je bilo mnenje dr. E. E. ključno za dokazovanje procesne nesposobnosti obdolženke, je sodišče prve stopnje kršilo pravico obdolženke do obrambe in je tako podana kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP.
DZ člen 265, 265/1. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7, 48, 48/1, 63, 63/1, 63/2. URS člen 19.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev začasnega skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - začasno zastopanje po odvetniku - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - prisilni ukrep - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - osebni pregled pri sodnem izvedencu - pravica do osebne svobode - temeljna jamstva poštenega postopka - obvezna obramba s pomočjo zagovornika - nova dejstva nastala po sklepu o izdaji začasne odredbe - naknadna predložitev pooblastila odvetniške družbe - načelo avtonomije volje strank - razrešitev skrbnika - posebno varstvo in skrb - nujnost in sorazmernost ukrepa - individualna ogroženost - duševna motnja - zdravstveno stanje - zdravstveni karton - zaslišanje priče
Neprostovoljno zadržanje v psihiatrični bolnišnici zaradi pregleda, ki ga odredi sodišče v postopku postavitve pod skrbništvo, je poseg v človekovo pravico do osebne svobode. Ustavnopravna dolžnost sodišča je zato, da pred odreditvijo ukrepa stori, kar razumno more, da bi se cilj postopka - zavarovanje ogroženih pravic in koristi pritožnice - uresničil na manj invaziven način. To pomeni, da mora sodišče najprej ugotoviti, katere konkretne pravice in koristi posameznika so resno ogrožene in ali so sploh ogrožene. In, naprej, prisilni pregled se sme odrediti, ko vprašanja, ali je razlog za to ogroženost duševna motnja, izvedenec ne more zadovoljivo rešiti drugače, kot da se posameznika zadrži in pregleda v bolnišnici. Presoja, ali se izvedenec do (morda ne najbolj optimalnih, a še vedno dovolj zanesljivih) ugotovitev lahko dokoplje drugače, praviloma ne bo mogoča, dokler sodišče ne izvede razumno dosegljivih dokazov, ki so po svoji naravi lahko podlaga za oceno o posameznikovem zdravstvenem stanju. Zakonsko podlago za pridobivanje takih dokazov ima sodišče v 7. členu ZNP-1 in prvem odstavku 48. člena ZNP-1, pri tem mu v okviru svojih pristojnosti lahko pomaga tudi center za socialno delo.
ZAgrS člen 2, 2/1, 7. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZPVAS člen 2, 2/2.
agrarna skupnost - vpis v register agrarne skupnosti - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - sposobnosti biti stranka - sklep o priznanju sposobnosti biti stranka - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu - pravno odločilna dejstva
Vpis agrarne skupnosti, ponovno vzpostavljene in organizirane na podlagi ZPVAS, v register agrarnih skupnosti, je pogoj za uporabo določb (tudi 7. člena) ZAgrS.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-1, 392, 392/1. ZS člen 14, 36, 36/2.
zakoniti sodnik - napačna sestava sodišča - pravica do sodnega varstva - ustavna pravica - naravni sodnik - letni razpored dela sodnikov
Absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi ali je bil s pravnomočno odločbo izločen iz sojenja. V skladu z določbo prvega odstavka 392. člena ZKP je posledica te postopkovne kršitve vedno razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje. Citirana določba 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP varuje ustavno pravico do sodnega varstva, opredeljeno v drugem odstavku 23. člena Ustave. Ta zagotavlja, s tem, ko predpisuje, da lahko v zadevi sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom, pravico do naravnega oziroma zakonitega sodnika.
V skladu s 14. členom Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), ki je umeščen v drugo poglavje ZS z naslovom "zakoniti sodnik", sodnik izvaja sodno oblast na enem ali več pravnih področjih, na katero oziroma katera je pred začetkom koledarskega leta razporejen z Letnim razporedom dela. Drugi odstavek 36. člena ZS predpisuje, da sodnik opravlja sodniško funkcijo na sodišču, za katerega je kandidiral in na sodniškem mestu, za katerega je bil izvoljen oziroma imenovan, če zakon ne določa drugače.
SPZ člen 67, 67/2, 67/3, 67/4. ZNP člen 35, 35/5, 37, 116. ZPP člen 181, 181/2, 185. ZIZ člen 273. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 31, 31/9.
solastnina - upravljanje s stvarjo v solastnini - očiščenje kanalizacijskega jaška - posli rednega upravljanja - nujni posli - nujna vzdrževalna dela - soglasje solastnikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - izpolnitev obveznosti na podlagi začasne odredbe - sprememba predloga v nepravdnem postopku - pravovarstveni interes - prenehanje pravovarstvene potrebe za odločanje - stroški nepravdnega postopka - postopek za ureditev razmerij med solastniki - skupni stroški postopka - krivdno povzročeni stroški postopka
Ker je nasprotni udeleženec dopustil dostop do kanalizacijskega jaška zaradi njegovega očiščenja na podlagi začasne odredbe, ker je bilo očiščenje izvedeno in se kasneje potreba po njem ni več izkazala, je odpadla tudi potreba po zahtevanem sodnem varstvu. Iz navedenega razloga in ker je predlagatelj vztrajal pri svojem (prvotnem) predlogu oziroma ker predloga zaradi njegove izpolnitve ni umaknil, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se predlog zavrne.
umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka - plačilo stroškov postopka - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - povračilo potnih stroškov - odsotnost iz pisarne - sedež pooblaščenca - stalno prebivališče - svobodna izbira odvetnika - neprerekane navedbe
V obravnavanem primeru si je toženka izbrala pooblaščenko zunaj sedeža sodišča. Sodišče prve stopnje je toženki priznalo tudi potne stroške pooblaščenke toženke za prihod iz Ljubljane v Črnomelj in nagrado zaradi odsotnosti pooblaščenke iz pisarne. V pritožbi je tožnik izpodbijal nastanek potnih stroškov pooblaščenke in stroškov zaradi odsotnosti z navedbo, da se pooblaščenka toženke, ki je sicer domačinka iz D., na naroka ni pripeljala iz Ljubljane. Ker toženka v odgovoru na pritožbo te pritožbene navedbe ni izrecno prerekala, se šteje za priznano (214. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00084690
ZD člen 213, 213/1, 213/4. DZ člen 67.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - dokazovanje negativnega dejstva - uporaba pravil o dokaznem bremenu - spor glede obsega zapuščine - denarna sredstva na bančnem računu - dvig sredstev z računa zapustnika - dvig denarnih sredstev - dvig gotovine s transakcijskega računa - neupravičen dvig denarja iz trr - prenos denarnih sredstev - izločanje skupnega premoženja iz zapuščine - delež na skupnem premoženju zakoncev - skupno premoženje zakoncev - skupna denarna sredstva zakoncev - imetništvo denarnih sredstev - posebno premoženje zakonca - terjatev zapustnika - vdova
Bolj verjetno je, da denarna sredstva, ki jih ob zapustnikovi smrti ni bilo na njegovem računu, ne spadajo v zapuščino. Na pravdo se običajno napoti tistega dediča, ki trdi, da je stanje na zapustnikovem računu drugačno, kot ga izkazuje uradna evidenca (ta dokazuje, da "dvigi", opravljeni pred zapustnikovo smrtjo, sodijo v zapuščino). Tako je v situacijah, ko bolj verjetno kaže na upravičene dvige denarnih sredstev s strani pooblaščenih oseb oz. ko je manj verjetno, da bi bilo pooblastilo za dvig zapustnikovih denarnih sredstev zlorabljeno.
Upoštevaje v sodni praksi uveljavljeno domnevo, da denarna sredstva pripadajo imetniku računa, ter zgolj skope (splošne) trditve vdove v zvezi z obstojem skupnega premoženja na računu zapustnika, je verjetneje, da je imel zapustnik na svojem računu le svoje (posebno) premoženje, kot (tudi) skupno premoženje z ženo (vdovo).
odločitev o pravdnih stroških - potrebni stroški - nagrada odvetnika - potrebni pravdni stroški - nagrada za pripravljalno vlogo - brezplačna pravna pomoč
Kateri in kolikšni stroški so bili tožničini pooblaščenki povrnjeni za opravljeno brezplačno pravno pomoč v tej pravdi, je za presojo upravičenosti tožnika do povrnitve njegovih stroškov tega postopka nepomembno.
splošna in posebna stečajna masa - posebna razdelitvena masa - razdelitev posebne razdelitvene mase - poslovna celota - premoženje, ki se prodaja kot poslovna celota - terjatev - pooblaščeni ocenjevalec - ocena vrednosti - dopolnitev
Iz Poročila o oceni vrednosti ni razvidno, ali katera od pogodb oziroma katera druga stvar ali premoženjska pravica, ki je bila prodana kot del poslovne celote, predstavlja premoženje, ki bi ga bilo treba oceniti v skladu s 1. točko četrtega odstavka 327. člena ZFPPIPP.
institucionalno varstvo odraslih - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - namestitev v socialnovarstveni zavod - odklonitev - oseba z duševno motnjo - posebni varovalni ukrepi - nepredvidljivo ravnanje duševno prizadetih
Sodišče prve stopnje je izbiro socialnovarstvenega zavoda opravilo izmed zavodov, ki imajo verificiran varovani oddelek. Tak zavod namestitve ne more odkloniti zaradi kadrovskih težav. Zaradi težav, ki jih pravzaprav izpostavljajo vsi zavodi (nezadostna opremljenost), ne sme priti do situacije, da ostane brez zaščite in varstva oseba, ki zaradi svoje duševne bolezni in motnje potrebuje tako varstvo.
izvršilni stroški - nadaljnji izvršilni stroški - odločanje o nadaljnjih izvršilnih stroških - potrebni stroški za izvršbo - odmera potrebnih stroškov - stroški odgovora na ugovor - kriterij potrebnosti - potrebnost stroškov - zavrnitev ugovora
Pritožbene navedbe, da odgovor upnikov na dolžnikov ugovor ni bil potreben, niso utemeljene. Dolžnik sicer res ni ugovarjal drugačnega načina izpolnitve obveznosti (kot uveljavlja dolžnik v pritožbi), vendar pa je sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa presojalo dolžnikove ugovorne trditve glede dokaznega bremena plačila preživninskih obrokov, s katerimi se je skliceval na izvršilni naslov, in zaključilo, da je ugovor neutemeljen, kar je materialnopravna presoja utemeljenosti ugovora. Ker sta upnika na dolžnikove ugovorne navedbe v odgovoru na ugovor obrazloženo odgovorila, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil njun odgovor na ugovor potreben (peti odstavek 38. člena ZIZ).
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - načelo sorazmernosti - posebno varstvo in skrb - žrtev nasilja v družini
V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven nasilja, ki terja in zato utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Vsako neprijetno obnašanje, partnerska nastrojenost in nesoglasja o delitvi ter uporabi skupnega premoženja še ne predstavljajo nasilja v smislu določb ZPND.