ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 103,. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 355, 355/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ekonomski razlog - organizacijski razlog - opis del in nalog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je prav vsa v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi navedena dela prevzel zunanji izvajalec
dodatek za pomoč in postrežbo - novota - nov postopek
Novote, ki so nastale po izdaji izpodbijane dokončne odločbe mora tožnik najprej uveljavljati pri tožencu. To pomeni, da lahko pri tožencu vloži novo zahtevo za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb.
Dedno nevreden je, kdor je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku. Pri ugotavljanju dedne nevrednosti po tej podlagi so merodajne določbe kazenskega prava. Dedno je nevreden, ne kdor je vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku, ampak tisti, ki je zapustniku naklepno vzel oziroma naklepno poskusil vzeti življenje.
Pravnomočno je bilo torej razsojeno, da je oporoka veljavna in da se zato zavrne tožbeni zahtevek za njeno razveljavitev in tožbeni zahtevek za njeno neveljavnost, ker med drugim vsebuje lastnoročni podpis oporočitelja oziroma zapustnika v navzočnosti dveh prič. Ker je tako, ni mogoč nasproten zaključek oziroma da na oporoki ni oporočiteljev podpis oziroma da je ta ponarejen.
postopek za določitev nujne poti - pogoji za določitev nujne poti - soglasje lastnika nepremičnine - denarno nadomestilo za dovolitev nujne poti - odmera nadomestila - primerno nadomestilo za nujno pot - dokaz z izvedencem - skica - trasa nujne poti
Sodišče je dovolilo nujno pot za predlagateljičino nepremičnino, ker je ugotovilo, da nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto in bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.
Tožnici kot vodilni delavki pravica do dodatka za stalnost ni bila nezakonito odvzeta, temveč je bila le realizirana na tak dopusten način, da je bil dodatek vključen v fiksno dogovorjeni mesečni bruto znesek plače.
ZPP člen 110, 110/2, 111, 111/2, 111/4, 270, 270/1, 270/1-9.
sodni rok - začetek teka roka - prošnja za podaljšanje roka - roki določeni po dnevih
ZPP izrecno loči med določitvijo in podaljšanjem sodnih rokov (prim. 9. točko prvega odstavka 270. člena ZPP). Ob ugoditvi predlogu za podaljšanje roka (tudi če je predlogu ugodeno po poteku prvotno določenega roka) se čas, za katerega je bil rok podaljšan, priključi na stari rok.
OZ člen 5, 5/1, 8, 8/1, 83, 587, 587/1, 589, 589/1. ZIUPOPDVE člen 117, 117/1.
najemno razmerje - najemna pogodba za poslovni prostor - normalna raba nepremičnine - COVID-19 - razlaga pogodbenih določil - nejasno pogodbeno določilo - jezikovna razlaga - opravljanje dejavnosti - namenska razlaga - sistematična razlaga - načela obligacijskega prava - načelo enake vrednosti dajatev - skupni namen pogodbenikov - načelo vestnosti in poštenja - overjen prevod listin, sestavljenih v tujem jeziku
Pri ugotavljanju pravega (pravnega) pomena objektivno nejasnega besedila se ni mogoče zadovoljiti s slovnično analizo besedila, saj celostno obravnavanje vključuje pomenski pristop k besedilu. Besedno razlago je treba preizkusiti z drugimi metodami razlage.
Tipični interes pogodbenih strank, ki sklepajo najemno pogodbo, je izročitev stvari v rabo in njena nemotena raba. Nemotena raba se torej nanaša na sam predmet najema.
ZDR-1 člen 137, 167. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 60, 60/1.
spremstvo pacienta - odsotnost z dela - nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela
Zavarovanec je do spremstva upravičen, če sta kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 1. odstavka 60. člena Pravil OZZ, torej da je zavarovanec napoten k izvajalcu zdravstvenih storitev izven kraja prebivališča in da zaradi svojega zdravstvenega stanja ni sposoben sam potovati.
V primeru priznanega spremstva po prvem odstavku 60. člena Pravil OZZ za delodajalca ne nastanejo nobene finančne posledice.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - postopek zavarovanja - namen postopka - načelo hitrosti postopka - varstvo upnikov - dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe - vrnitev darila zaradi razveze zakonske zveze - odpadla kavza - nagib za darilo - razveza zakonske zveze - obstoj verjetnosti terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Načelo hitrosti postopka zavarovanja ni samo samo sebi namen. Namenjeno je varstvu upnikovega položaja. S takojšnjo zavrnitvijo predloga, kadar sodišče dvomi o verjetnosti izkazanosti tožnikovih trditev, ne da bi pred tem (vsaj) vzpostavilo kontradiktornost (in počakalo na trditve tožene stranke), sodišče upnikovega položaja v ničemer ne zavaruje.
Čeprav je tožnik po mnenju pritožbenega sodišča torej verjetno izkazal potrebne predpostavke za izdajo začasne odredbe, pritožbeno sodišče ne more samo ugoditi predlogu za izdajo začasne odredbe, za kar se zmotno zavzema pritožba. Če bi o izdaji prvič odločalo pritožbeno sodišče, bi namreč s tem onemogočilo ugovorni postopek.
stiki med starši in otrokom - začasna odredba o stikih - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - razširitev stikov - spremenjene okoliščine - stiki med počitnicami - ogroženost otroka - največja korist otroka
Na otrokovo obiskovanje šole starša pri določanju stikov 6 let nazaj zelo verjetno nista konkretno pomislila, tako tudi ne na njegovo preživljanje šolskih počitnic. Zato je izdana začasna odredba, ki je regulirala otrokove prve šolske počitnice tako, da jih upošteva in da jih otrok preživi z obema roditeljema, in ki je poleg tega sicer v manjši meri uravnotežila še ostale sporazumno dogovorjene stike, sprejemljiva, je v otrokovo korist in je ne bi bilo smiselno razveljaviti.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - predkaznovanost
Vsak dokaz, na katerem temelji neposredna obtožnica, ki izkazuje obstoj utemeljenega suma, je sodišče prve stopnje na straneh 3-11 obrazložitve povzelo, ga analiziralo ter ocenilo njegovo vrednost in pomembnost za zahtevani dokazni standard.
Kljub temu, da premoženjska škoda, povzročena s kaznivimi dejanji, ni bila velika, pa to še ne pomeni, da ni podana sorazmernost med zavarovanimi dobrinami in posegom v osebno svobodo obdolženca. Majhna vrednost predmetov, ki so bili odtujeni, namreč po oceni pritožbenega sodišča še vedno odtehta sicer najradikalnejši poseg v osebno svobodo obdolženca, ki je specialni povratnik, na katerega očitno nobena izrečena sankcija ne vpliva na način, da bi prenehal z izvrševanjem kaznivih dejanj.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - napotitveni sklep - vezanost na napotitveni sklep - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - oblikovanje tožbenega zahtevka - manj verjetna pravica dediča - obseg zapuščine - vračunanje daril v dedni delež - darilna pogodba z neoverjenim podpisom darovalca - domneva lastninske pravice - lastninska pravica, vpisana v zemljiški knjigi
Ključnega pomena pri izreku sklepa o napotitvi na pravdo je, da se odloči, kdo in glede katerega spornega dejstva je dolžan vložiti tožbo. Napoteni dedič pa ni vezan na izrek napotitvenega sklepa, temveč je dolžan sam oblikovati tožbeni zahtevek tako, da bo njegova tožba sklepčna.
Upnik trdi, da potencialni kupci zaradi nepreverjenih navedb solastnice niso pristopili k sodelovanju na javni dražbi, vendar pa ne izkaže, da bi za nakup dejansko obstajali drugi zainteresirani kupci, ki bi jih dopis solastnice odvrnil od nakupa. Dvoma v spoštovanje načela zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov zato ni uspel vzpostaviti.
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 154, 154/2, 313, 313/1, 313/2, 358, 358-5.
plačilo odškodnine - nepremoženjska škoda - poškodba v prometni nezgodi - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - prenizka odškodnina - obseg škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - primerljiva zadeva iz sodne prakse - sprememba sodbe - stroški pravdnega postopka - uspeh po višini - pobotanje pravdnih stroškov
Tožniku je nepremoženjska škoda nastala v prometni nesreči, ko je utrpel večinoma srednje hude poškodbe po Fischerjevem sistemu. Ta škoda je primerljivo podobna škodam v zadevah II Ips 912/2006, II Ips 765/2005, II Ips 524/2000, II Ips 23/2003 in II Ips 343/2003.
Ker v tej zadevi ni bilo sporno, da toženka odgovarja za celotno škodo po temelju, se pri odločitvi o stroških postopka upošteva le uspeh po višini.
Sodišče prve stopnje je pri določitvi preživnine utemeljeno upoštevalo ugotovitve in oceno sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec zdrav in da očitno na kmetiji, ki obsega 23 nepremičnin, prideluje tako hrano, kot tudi vzreja živino, kar mu zagotovo ne prinaša le stroškov, temveč tudi dohodkem, saj sicer opisanih stroškov s kmetijo do 1.000,00 EUR v poletnih mesecih (kot je navedel v odgovoru na predlog) glede na svojo plačo (1.350,00 EUR) ne bi zmogel in bi bilo vzdrževanje kmetijske dejavnosti potemtakem nesmiselno.
garancija - skrita napaka - refleksna škoda - subrogacija - škoda zaradi zaupanja
Odgovornost prodajalca na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari je vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je prodajalec, ki je prevzel zavezo, da bo stvar v določenem (garancijskem) roku brezhibno delovala, dolžan odpraviti okvaro oziroma zamenjati stvar, če stvar ne deluje brezhibno (če se v garancijskem roku pokažejo okvare stvari), kupec pa je upravičen zahtevati odpravo okvare oziroma zamenjave stvari.
ZDR-1 člen 36, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bolniški stalež - neopravičen izostanek z dela - dolžnost obveščanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - izguba zaupanja
Ni naloga delodajalca, da pri odsotnem delavcu poizveduje o razlogih za odsotnost, sploh ne takrat, ko od delavčeve osebne zdravnice že pridobi podatek, da delavcu ni odobren bolniški stalež.
stečajni upravitelj - položaj in pristojnosti upravitelja - organ postopka zaradi insolventnosti - stečaj zapuščine brez dedičev - razrešitev stečajnega upravitelja - pritožba razrešenega stečajnega upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - kršitev obveznosti - sorazmernost - zastoj v postopku - oškodovanje stečajne mase - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - dejanska neaktivnost - podaljšanje
Po določilu 1. točke 118. člena ZFPPIPP je razlog za razrešitev vsaka kršitev obveznosti upravitelja. Vendar je pri uporabi tega pravila treba upoštevati namen (ratio) pravnega instituta razrešitve upravitelja. Njegov namen ni kaznovati upravitelja za kršitev njegovih obveznosti, saj so za te kršitve določene ustrezne prekrškovne sankcije, temveč je njegov namen zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za poplačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu. Zato manjša posamezna kršitev upraviteljih obveznosti sama po sebi ni razlog za razrešitev upravitelja, razen če se ponavlja. Pri tem je namreč treba upoštevati, da zamenjava upravitelja sama po sebi nujno povzroči zastoj v postopku. Podana mora biti sorazmernost med težo kršitve in razrešitvijo upravitelja kot njeno posledico. Glede na navedeno materialno pravno podlago in stališča pravne teorije je treba v konkretnem primeru presoditi zlasti, kako so zatrjevane upraviteljeve kršitve vplivale na potek postopka in ali so povzročile škodo za stečajno maso.
Niso utemeljena pritožbena izvajanja v smeri, da je razlika med osebnim stečajem in stečajem zapuščine, kjer upravitelj nima nikogar, ki bi lahko odgovoril na vprašanja glede premoženja, izpostavil je tudi vprašanje pietete do pokojnika. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je upravitelj že ob predložitvi otvoritvenega poročila dne 20. 2. 2023 razpolagal s podatki o premoženju, katerega (so)lastnik je bil pokojni, ki je po podatkih spisa umrl 13. 2. 2020. Upravitelj je v nepremičnine vstopil dne 10. 10. 2023, 21. 5. 2024 in 30. 8. 2024, kot izhaja iz izdanih računov za zamenjavo ključavnic. Pritožbeno sodišče glede na navedeno časovno dinamiko soglaša z zaključkom prvostopnega sodišča, da predstavlja tovrstna neaktivnost upravitelja nedopusten zastoj v stečajnem postopku.
Glede na zgoraj opisani časovni potek postopka upravitelj ne more uspeti s pojasnili, da je naletel na dva neodzivna cenilca, da je imel težave pri lociranju nepremičnine v naravi, na nedostopnost katastra, na strokovno napako cenilca ipd. Očitno niti cenilec niti upravitelj nista opravila ogleda nepremičnine na G. cesti v X., zato se je dejansko stanje izkazalo šele po izdaji sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe in rezultiralo v razdrtju pogodbe ter povzročilo nedopusten zastoj v postopku.
DZ člen 241, 241-4, 241-6, 242, 265, 265/1. ZNP-1 člen 6, 6/1, 6/2, 7, 33, 33/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 70, 70-1, 70-5, 70-6.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev začasnega skrbnika - imenovanje skrbnika - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - vrsta začasne odredbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - predlog za izdajo začasne odredbe - določno in konkretno oblikovan predlog - nujnost izdaje začasne odredbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - izkazanost nastanka težko popravljive škode - grozeča škoda - ogroženost zdravja - ogroženost premoženja - psihiatrično izvedensko mnenje - obseg pomoči - poseg v pravico do izjave - vsebina obrazložitve sodne odločbe - neobrazloženost odločitve - načelo hitrosti - preiskovalno načelo - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dopolnitev dokaznega postopka - priznanje udeležbe v postopku - bližnji sorodnik - navzkrižje interesov - premoženjska korist - tožba na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - rok za izpodbijanje pogodbe - pravočasna zahteva za izločitev sodnika - očitek pristranskosti sodnika - odklonilni razlog - izločitveni razlog - dodelitev zadeve drugemu sodniku - pravočasna pritožba - dovoljena pritožba
Če namena zavarovanja ni mogoče doseči že z izdajo sklepa o začasnem skrbništvu, v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo sodišče lahko izda vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja - zaščito koristi in pravic osebe, ki jih ne more urediti sama.
V postopku zavarovanja je temeljno vodilo izključno zaščita osebe, njenih interesov in koristi pred nevarnostjo ali škodo (premoženjsko in nepremoženjsko), ki grozi varovani osebi, nikakor pa ne zaščita premoženjskih koristi in pričakovanj predlagateljev ali tretjih oseb. Izrečeni začasni ukrep mora biti sorazmeren stopnji sposobnosti osebe in prilagojen njenim individualnim okoliščinam in izključno potrebam varovane osebe.
Ker odklonitvenih razlogov ni mogoče prvič uveljavljati šele v pritožbi, se pritožbenemu sodišču ni treba vsebinsko opredeljevati do okoliščin, ki naj bi kazale na pristranskost sodnice.
ZFPPIPP člen 235, 235/2, 235/3. ZPP člen 142, 142/4, 224.
postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - predlog za začetek stečajnega postopka - vročitev predloga dolžniku - ugovor dolžnika, da ni insolventen - naslov, vpisan v sodnem registru - vročitev v hišni predalčnik - vročilnica kot javna listina - izpodbojna domneva
Po podatkih v spisu obstaja vročilnica o vročitvi poziva dolžnici in predlogu za začetek stečajnega postopka z dne 29. 11. 2025 in vročitev sklepa o začetku postopka, ki je bila pritožnici prav tako vročena na enak način s fikcijo 7. 1. 2025 (dne 8.1.2025 je bil sklep puščen v nabiralniku). Pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da je pritožnica prejemala pisanja na naslov, ki je v poslovnem registru in tako ne drži, da je sodišče ni pozvalo (ali ji ni vročalo poziva), da pravočasno poda ugovor na predlog za začetek stečajnega postopka. Vročilnica je javna listina in na njej zapisano velja kot resnično, razen če se dokaže drugače (224. člen ZPP). Vročilnica torej dokazuje, da je naslovnik prejel sodno pisanje, in to takrat, kot je to navedeno na vročilnici. Ker gre za izpodbojno domnevo, bi lahko dolžnica z ustreznimi konkretnimi trditvami in dokazi to domnevo izpodbila, vendar tega ni storila, zato pritožbeno sodišče njeni pavšalni trditvi, da poziva in predloga za začetek stečajnega postoka ni prejela, ne more slediti.