DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064701
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. SZ-1 člen 173, 173/2, 173/3. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 2.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje – stanovanje kot skupno premoženje – darilo – ugovor višjega deleža na skupnem premoženju – ugovor izključne lastnine – izviren način pridobitve lastninske pravice
Darilo, dano obema partnerjema, namreč predstavlja posebno premoženje enega in drugega partnerja, pri čemer nastane solastnina z enakim solastniškim deležem vsakega do ½, razen če darovalec izrecno določi drugače.
Bistveno za nastanek skupne lastnine je dejstvo, da je tožnik za plačilo dela kupnine najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem, ki ga je odplačeval iz svojih prihodkov, pri čemer višina njegovega prispevka za nastanek skupnega premoženja ni pomembna. Ob dejstvu, da nobena od strank ni uveljavljala nadpolovičnega deleža in da velja domneva o enakih deležih partnerjev na skupnem premoženju (1. odstavek 59. člena ZZZDR), je povsem nepomemben način oziroma vir financiranja preostale kupnine. Pritrditi pa je stališču sodišča prve stopnje, da sodna praksa šteje, da toženkin ugovor izključne lastnine ne vključuje ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.
Tožnik bo skladno s 3. točko 1. odstavka 40. člena ZZK-1 vknjižbo svoje solastninske pravice v zemljiški knjigi lahko dosegel že na podlagi ugotovitvenega dela izreka. Slednji zadostuje, saj gre pri nastanku skupne lastnine za izviren način pridobitve lastninske pravice in ne pravnoposlovni podlagi.
začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis nepremičnine in zastavnih pravic na njej
Eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka določeno v 5. členu ZZK-1, je, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo (šele) od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, razen če ta zakon ne določa drugače. Gre za načelo, povezano s publicitetnim učinkom vpisov in načelom zaupanja v zemljiško knjigo. Prvostopenjsko sodišče zato učinka vpisa ni moglo določiti za nazaj, to je z dnem oprave rubeža, za katerega se zavzema pritožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – DENACIONALIZACIJA
VSL0083650
OZ člen 46, 49, 49/1. ZZK-1 člen 6. ZDen člen 88. ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1, 393, 393/1, 393/2.
sodna poravnava – razveljavitev sodne poravnave – zmota – bistvena zmota – opravičljiva zmota – prevara – načelo publicitete – prepoved razpolaganja z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve
Neutemeljen je očitek tožnikom, da pri sklepanju izpodbijane sodne poravnave niso ravnali z zadostno skrbnostjo, ker niso preverili zemljiškoknjižnega stanja. Ta njihova opustitev je kljub načelu publicitete, vendarle neznatna v primerjavi s težo očitno nepoštenega ravnanja prvih dveh tožencev, ki sta z zamolčanjem odločilnih dejstev tožnike namenoma pustila v zmotnem prepričanju, da se zemljiškoknjižno stanje od vložitve tožbe ni spremenilo. Poleg tega je publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo predpisan zaradi varstva pravnega prometa z nepremičninami, pri sklenitvi izpodbijane sodne poravnave pa ni šlo za takšen pravni promet.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0006256
SPZ člen 28, 43. ZOR člen 371. ZPP člen 154.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobra vera - potek priposestvovalne dobe - vpliv razlogov za tožbo na odločitev o stroških postopka - izstavitev zemljiškoknjižne listine – dospelost terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaralni rok
Zastaralni rok za izstavitev zemljiškoknjižne listine v danem primeru ni začel teči, preden ni nepremičnina bila vpisana v zemljiški knjigi.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO
VSK0006798
ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 188, 286. ZENDMPE člen 43. ZZK-1 člen 243. ZKZ člen 20.
pravni interes – ničnost - sprememba tožbe - predkupna pravica - lastninska pravica - vpis v zemljiško knjigo - pogodba - dodatek k pogodbi - ponudba - tožbeni zahtevek
Tožnik je pravni interes, izvirajoč iz ponudbe za prodajo parcele 450/3, ki jo je toženka podala 21.6.2002, izčrpal s prej navedeno tožbo in na njeni podlagi ne more več graditi svojega pravnega interesa.
Tožnik ni izkazal, da je bila njegova obligacijska pravica zaradi obravnavane vknjižbe kršena, zato obravnavani tožbeni zahtevek (izbrisna tožba - 243. člen Zakona o zemljiški knjigi) ni utemeljen.
SPZ člen 49, 70, 70/4. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 46, 46/1, 128.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - delitev solastnine - civilna delitev - cenitev nepremičnine
Na podlagi zemljiškoknjižnega stanja sta vknjižena kot solastnika (vsak do 1/2) obravnavane nepremičnine predlagatelj in MOM. Nasprotna udeleženka ni vpisana v zemljiško knjigo, prav tako pa v zemljiško knjigo ni vpisan njen pravni prednik.
Predmetna nepremičnina se zato ne more deliti med predlagateljem in nasprotno udeleženko.
Uspeh v pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe, v kateri tožnica ni bila pogodbena stranka, ji odpira možnost za uveljavitev njene originarno pridobljene lastninske pravice, za katero sodišče ugotavlja, da jo je dokazala. S tem je njen pravni interes za uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka o ničnosti obravnavne pogodbe podan.
NEPRAVDNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0076336
ZZK-1 člen 11. ZVEtL člen 24. SZ-1 člen 3, 3/3, 5, 20, 21, 21/1, 22, 32.
vzpostavitev etažne lastnine – evidentiranje prostora za dvigalo – prostor za dvigalo kot splošni skupni del stavbe – kletni prostori kot posamezni deli stavbe
Iz določb SZ-1 nedvomno izhaja, da so skupni deli stavbe praviloma v solasti vseh etažnih lastnikov, drugačna ureditev, to je nastanek in obstoj posebnih skupnih delov, ki so solastnina zgolj nekaterih izmed njih, pa je predpisana kot izjema. Le ob soglasju vseh etažnih lastnikov, če določen del služi le nekaterim etažnim lastnikom, je mogoče oblikovanje posebnega skupnega dela.
vpis zaznambe spora pri osnovnem položaju ene nepremičnine - začasna odredba - milejša oblika zavarovanja - izvirna pridobitev stvarne pravice na nepremičnini
Zaznamba spora v razmerju do začasnih odredb ni milejša oblika zavarovanja, gre za samostojen institut, katerega uporaba je mogoča le, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji zanjo. Zaznamba spora se lahko dovoli le na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva, da se ugotovi obstoj druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način. Bistveno je, da gre za pridobitev na izviren način (na podlagi zakona). Iz tožbenih navedb izhaja, da sta s prejšnjim lastnikom stanovanja sklenila pogodbo o ustanovitvi osebne služnosti, kar pomeni, da ne uveljavljata izvirnega načina pridobitve.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - POGODBENO PRAVO
VSK0006838
ZZK-1 člen 15.a. SPZ člen 107, 108.
etažna lastnina - notarski sporazum - posamezni del – plomba - denacionalizacijska odločba
Iz odgovora CIF z dne 16.3.2015 (pojasnila e-zk napake) izhaja, da z navedenim tipom postopka, predlagateljica ni mogla vložiti predloga za vpis dokončanja konkretne etažne lastnine v skladu z listino, ki je podlaga za vpis.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0083003
ZIZ člen 278, 278/1. ZZK-1 člen 100, 100/5.
začasna odredba – prenehanje začasne odredbe
V sklepu o začasni odredbi je bilo določeno, da izdana začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočno končanem postopku. V posledici je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom postopek zavarovanja z začasno odredbo pravilno in zakonito ustavilo, opravljena dejanja zavarovanja pa razveljavilo.
Dejstvo, da je predlagateljica v tožbi terjala tudi ugotovitev, da je bil sklenjeni sporazum o razdružitvi skupnega premoženja razvezan, ne more biti ovira za predlagano zaznambo spora. Gre namreč zgolj za vmesni ugotovitveni zahtevek, ki je v takšni pravdi sicer dopusten, ne pa tudi potreben, zato ne more spremeniti narave spora.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – zemljiškoknjižno dovolilo
Nepremičnina mora biti v zemljiškoknjižnem dovolilu označena z zemljiškoknjižnimi podatki. Vsebina zemljiškoknjižnega dovolila mora biti usklajena s predmetom zavezovalnega pravnega posla. Predmet dovolila mora biti identičen v obeh pravnih poslih.
Iz prilog, ki jih je izvršilno sodišče poslalo zemljiškoknjižnemu, ne izhaja, da je dolžnica N. Ker je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke pri njeni polovici nepremičnine, za kar ni imelo podlage v listinah, je višje sodišče pritožbi ugodilo.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera - pravnoposlovna pridobitev hipoteke - izbrisna tožba
Tožba je bila vložena zoper hipotekarnega upnika, ki je pridobil hipoteko na pravnoposlovni podlagi. V času sklenitve hipotekarne pogodbe je bila v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnine vknjižena zastaviteljica. Iz zemljiške knjige ni bilo razvidno, da bi bilo kakorkoli sporno vprašanje pridobitve lastninske pravice, za predmetno zadevo pa je bistveno, ali je to bilo znano oz. ali bi vsaj moralo biti znano tudi toženki v času sklepanja hipotekarne pogodbe. Da ne, je pravilen odgovor sodišča prve stopnje in mu sodišče druge stopnje pritrjuje.
vpis po uradni dolžnosti - izvedbena vloga zemljiškoknjižnega sodišča - sklep o dedovanju - dedni dogovor - izračun solastninskih deležev
Pri izvedbi sklepa o dedovanju, v katerem je zajet dedni dogovor, je potrebno upoštevati le tiste solastniške deleže, ki so predmet sklepa o dedovanju.
vknjižba pravice v zaznamovanem vrstnem redu - učinki zaznambe vrstnega reda - stanje vpisov v zemljiški knjigi - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
1. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe v zaznamovanem vrstnem redu glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda.
2. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve je ovira za dovolitev vpisa, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve.
S pritožbeno trditvijo, da predlagatelj ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč ni sprejel, pritožnik ne more uspeti. To vprašanje, ki ga je nasprotni udeleženec izpostavil šele v pritožbenem postopku, ne spada v pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča, sicer pa je nanj že odgovoril upravni organ v obrazložitvi svoje odločbe, ki je v tem primeru podlaga za predlagani vpis.
odobritev pravnega posla - promet s stavnim zemljiščem - zaščitna kmetija - presoja dovoljenosti prometa
Čeprav je k pravnemu poslu v konkretnem primeru v skladu z določbami ZZK-1 priloženo tudi potrdilo o vsebini prostorskega akta, iz katerega izhaja, da je sporna parcela stavbno zemljišče, „odobritve“ ne more nadomestiti zemljiškoknjižno sodišče, pač pa opravlja v primerih iz 18. člena ZKZ kontrolno funkcijo glede tega, ali se sme zaščitena kmetija deliti, upravna enota, na območju katere zemljišče leži.