STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070869
ZTLR člen 22, 23, 24 – 26. ZVEtL člen 4. ZPP člen 2, 2/1.
darilna pogodba - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - solastnina - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - nova stvar - nastanek nove stvari - adaptacija podstrešja
Upoštevaje podano trditveno podlago in darilno pogodbo, gre v obravnavani zadevi za navidezno solastnino, ker se je tožnica kot pridobiteljica posameznega dela v stavbi vpisala kot solastnica. V takšnem primeru, ko je tožnica pridobila v last v naravi določen posamezni del stavbe in souporabo določenih prostorov ter brezplačni užitek na parceli, ne more uspeti z zahtevkom na ugotovitev solastniškega deleža na celotni nepremičnini.
Iz trditvene podlage tožene stranke in stranskega intervenienta ter predloženih dokazov izhaja, da je uspeh prejudicialnega vprašanja v postopku izbrisne tožbe stranskega intervenienta zoper tožnico realno izkazan, kar pomeni, da sta uspela izkazati predpostavke, na podlagi katerih gradita utemeljenost tožbenega zahtevka, s katerim stranski intervenient z izbrisno tožbo izpodbija lastninsko pravico tožnice. Izkazane tudi niso predpostavke, na podlagi katerih bi bilo utemeljeno pričakovanje, da bi sodišče prve stopnje v tem postopku lahko hitreje in lažje odločilo o predhodnem vprašanju, kot bo to storilo sodišče v postopku izbrisne tožbe, ki ga vodi stranski intervenient zoper tožnico.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073567
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZVEtL člen 7, 7/4, 7/4-1, 7/4-2, 7/4-3, 30, 30/5. SPZ člen 100. ZPP člen 185, 185/7, 212, 286a. SZ-1 člen 190.
družbena lastnina – ugotovitev lastninske pravice – določitev pripadajočega zemljišča – kriteriji za določitev – varstvo solastnine v pravdnem postopku – originaren način pridobitve lastninske pravice – deklaratoren vpis v zemljiško knjigo – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – nedovoljen zahtevek – pristojnost pravdnega sodišča – pristojnost nepravdnega sodišča – odstop zadeve – prekluzija – pravni interes za pritožbo – trditveno in dokazno breme – res iudicata
Vpis na originaren način pridobljene lastninske pravice v zemljiško knjigo je deklaratorne narave. Opravi se na podlagi same pravnomočne odločbe, s katero je ugotovljen njen obstoj. Dajatveni zahtevek po dovolitvi vpisa lastninske pravice oziroma po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila, zato ni potreben in posledično tudi ni dovoljen.
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ustavitev postopka in odstop zadeve nepravdnemu sodišču. Cilj obravnavanega postopka je ugotovitev (etažnim lastnikom skupne) lastninske pravice na stavbam pripadajočih zemljiščih. Podoben cilj bi bilo sicer mogoče doseči tudi v nepravdnem postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, po določbah ZVEtL na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi. Vendar pa v trenutku vložitve tožbe v obravnavanem postopku (leta 2004) ZVEtL še ni bil sprejet. Tožnik je po tedanjih predpisih lahko zahteval sodno varstvo svoje pravice le v pravdnem postopku. Poleg tega je Vrhovno sodišče že nekajkrat izpostavilo, da ZVEtL ni ovira za dokončanje začetih pravdnih postopkov etažnih lastnikov v zvezi z njihovo lastninsko pravico na skupnih delih, med katere sodi tudi zemljišče. Postopek po ZVEtL tako ni edina, pač pa le dodatna možnost varstva njihove pravice. Izbira načina pravnega varstva ostaja tožniku, sodišče pa ga nudi upoštevajoč materialno pravo in ustrezne procesne predpise izbranega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060861
ZPUOOD člen 18. OZ člen 86. ZZK-1 člen 242. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/9, 442/10. ZPP člen 13, 80, 205, 339, 339/2, 339/2-11, 343.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – neodpravljiva pomanjkljivost – pravno nasledstvo – neobstoječa oseba – ničnost pogodbe – nujno sosporništvo – izbrisna tožba – zavrženje tožbe
Pravna oseba, ki je med pravdo prenehala z izbrisom iz sodnega registra, ne obstaja več in ne more biti pravdna stranka. V primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011, ni več mogoče uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznost izbrisanih gospodarskih družb po določilih 6. do 10. odstavka 442. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006162
ZZK-1 člen 243. ZPP člen 181, 181/3, 274. OZ člen 255.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izbrisna tožba - ugotovitvena tožba - pravni interes - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugotovitev neveljavnosti izjave o ustanovitvi zemljiškoknjižnega dolga
1. Tožeči stranki ni treba dokazovati obstoja pravnega interesa za vložitev izbrisne tožbe.
2. Za vmesni ugotovitveni zahtevek v smislu tretjega odstavka 181. člena ZPP ni potrebno posebej izkazati pravnega interesa, vse dokler obstaja prejudicialnost, ko je odločitev odvisna od predhodnega vprašanja, ki je predmet vmesnega ugotovitvenega zahtevka, kot v konkretnem primeru.
predznamba lastninske pravice - kmetijsko zemljišče - listina, ki je podlaga za vpis predznambe - odločba upravne enote o odobritvi pravnega posla
Ne glede na to, da odločba upravnega organa o odobritvi pravnega posla ni listina po prvi točki, prav tako pa tudi ne listina po 2., 3. ali 4. točki prvega odstavka 49. člena ZZK-1, v primeru predznambe lastninske pravice smiselno nadomešča listino o pravnem poslu. V nasprotnem primeru kupec nepremičnine, kljub sklenjenemu zavezovalnemu pravnem poslu, ne bi mogel zavarovati vrstnega reda pridobitve lastninske pravice.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnega posla - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - zaščitena kmetija - stavbna parcela - prisilne določbe zakona
Zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe sklenjene v notarskem zapisu, katere predmet je stavbno zemljišče z zaznambo zaščitne kmetije, je treba priložiti listino v smislu drugega odstavka 38. člena ZZK-1.
izbrisna tožba – ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice – zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
Ker so bili toženci ob sklenitvi kupoprodajnih pogodb v dobri veri kot odločilnim momentom, saj sklenitev aneksa in vpis v zemljiško knjigo v letu 2004 pomenita le realizacijo njihove preje pridobljene pravice, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter izročitev v posest in plačilo uporabnine.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060869
SPZ člen 8, 48, 48/1, 54. ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK-1 člen 15.
superficies solo cedit – skupno premoženje – posebno premoženje – povečanje vrednosti nepremičnine – vlaganja v posebno premoženje – dogovor zakoncev o nastanku skupnega premoženja – obličnost – ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju – vpis solastnine v zemljiško knjigo – vpis skupne lastnine v zemljiško knjigo
V primerih, ko gre za premoženjska razmerja med zakonci oz. izvenzakonskimi partnerji, je kljub jasni določbi 48. člena SPZ možen tudi dogovor, da postane posebno premoženje enega od zakoncev del njunega skupnega premoženja. Za takšne dogovore se niti ne zahteva obličnost, zadostuje že konkludentno izražena volja obeh.
STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064727
SZ-1 člen 53, 53/4. ZIZ člen 270, 270/3. ZPP člen 286b.
pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe o upravljanju – spremembe v lastništvu stanovanj – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Kasnejše spremembe v lastništvu stanovanj ne morejo vplivati na veljavnost pogodbe o upravljanju, saj pogodba učinkuje tudi proti vsem pravnim naslednikom etažnih lastnikov.
vpis lastninske pravice na podlagi sklepa zapuščinskega sodišča - listina, ki je podlaga za vpis lastninske pravice - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka
Zaradi načela formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku ni dovoljeno dokazovati pravnih dejstev s katerim koli dokaznim sredstvom, s katerim bi jih bilo dovoljeno dokazovati v pravdnem postopku, temveč je pravni temelj dovoljeno dokazovati samo z listinami, ki po vsebini in drugih značilnostih izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.
Po 2. odstavku 76. člena ZIZ sodišče v primeru ustavitve postopka na podlagi umika predloga za izvršbo razveljavi opravljena izvršilna dejanja. Izvršilna dejanja v postopku izvršbe na nepremičnino so določena v 167. členu ZIZ. Hipoteka, ki se vknjiži na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti, ni izvršilno dejanje izvršilnega sodišča, temveč odločitev (vknjižba) zemljiškoknjižnega sodišča na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi.
ZZK-1 v 90. členu določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe, če je bila izvršba ustavljena in izvršilno dejanje razveljavljeno zaradi umika predloga za izvršbo.
Iz povzete ureditve ZIZ in ZZK-1 torej izhaja, da sodišče v izvršilnem postopku (le) razveljavi (in ne izbriše zaznambe) opravljeno izvršilno dejanje (zaznamba izvršbe), izbris hipoteke, ki je bila vpisana po uradni dolžnosti, pa je predmet odločanja sodišča v zemljiškoknjižnem postopku.
Ker v zavezovalnem pravnem poslu ni bilo podlage za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila za vpis izključne lastninske pravice na posameznih parcelah, ki so nastale po delitvi parcele 308/26 k. o. X (308/42, 308/43, 308/44 in 308/45), je nično tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vpis izključne lastninske pravice tožnice na četrti parceli 308/45 k. o. X. Da bi bila izbrisna tožba sklepčna, bi morala obsegati ugotovitev neveljavnosti vseh vknjižb, ki so posledica ničnega zemljiškoknjižnega dovolila, in obenem (kumulativno) s tem še vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisa. To pomeni, da bi moral biti vzpostavljen prvotni vpis lastninske pravice na vseh štirih parcelah, ki so nastale po delitvi parcele št. 308/26 k. o. X. Tožnica tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti zemljiškoknjižnega dovolila za parcelo št. 308/45 k. o. X, kjer je vpisana kot izključna lastnica, ne uveljavlja, niti za to parcelo ne predlaga vzpostavitve prejšnjega stanja. Tožba je zato nesklepčna.
ZZK-1 člen 15.a, 146, 146/3, 146/4, 234. SPZ člen 105, 107, 108.
predhodni preizkus zemljiškoknjižnega predloga - manjkajoče listine - dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga - naknadna razširitev zahtevka za vpis - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pravni interes za vzpostavitev listine - etažna lastnina - vpis etažne lastnine v korist vseh etažnih lastnikov
Pri predlogu za vpis etažne lastnine, četudi ga vloži posamezni etažni lastnik, gre tako za vpis v njegovo korist kot tudi v korist vseh ostalih etažnih lastnikov. Predlagatelj namreč brez vpisa lastninske pravice pri vsakem posameznem delu v korist imetnika ne more doseči vpisa etažne lastnine, torej tudi ne lastninske pravice na svojem posameznem delu. Prav zaradi navedenega je potrebno etažnemu lastniku s širšo razlago prej navedenih določil 234. člena ZZK-1, omogočiti možnost, da predlaga vzpostavitev listin, pa čeprav te izkazujejo, da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno v korist drugih etažnih lastnikov, sicer prav tako podpisnikov pravnega posla, ki je podlaga za vknjižbo.
Nepravnomočnost sodbe, v zvezi s katero je bila izdana dopolnilna sodba, nima vpliva na pravnomočnost in izvršljivost dopolnilne sodbe. Enako bi namreč veljalo tudi v primeru, če bi bilo o vseh tožbenih zahtevkih odločeno z eno sodno odločbo. Tudi ta bi namreč lahko bila le delno pravnomočna.
Ker je s sodbo ugotovljeno, da je pogodba razdrta, se ni mogoče sklicevati več na načelo sočasnosti izpolnitve. Prvi pogoj za uspešno uveljavljanje ugovora neizpolnitve je namreč ta, da dejansko obstajata vzajemni pogodbeni zavezi, ki ju je treba sočasno izpolniti, vendar ti zaradi razdrtja prodajne pogodbe ne obstajata (več).
odločanje o zahtevku za vpis - odstop terjatve in stranskih pravic - hipoteka - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem
Postopek obravnavanja ugovora je kontradiktoren postopek, toda dejstvo, da prvostopenjsko sodišče z listinami udeležencev ni seznanilo, ne predstavlja procesne kršitve, ZZK-1 ima posebne določbe o zagotavljanju javnosti zemljiške knjige, udeleženca sta imela pravico od sodišča in tudi od notarja zahtevati izpis listine (196. in 197. člena ZZK-1).
Sodišče prve stopnje za ugotovitev, da je pri sklenitvi predmetne sporne pogodbe šlo za nesporazum (pomanjkanje soglasja volj), ni imelo podlage v tožbenih trditvah.
ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082522
ZZK-1 člen 5, 31, 40. ZIZ člen 14, 168, 272. SPZ člen 39.
začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - last tretje osebe - pridobitev lastninske pravice - dokazno breme - pasivna legitimacija - izvršba na premoženje tuje države - uporaba slovenskega prava - verjetnost obstoja terjatve
Tožnik ni verjetno izkazal, da je toženka lastnica predmetnih nepremičnin. Glede na drugačne zemljiškoknjižne podatke bi moral v okviru 168. člen ZZK-1 priložiti listino, ki bi bila primerna za vpis toženkine lastninske pravice.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083135
ZPP člen 339, 339/1. ZZK-1 člen 8, 8/2. ZIZ člen 64, 65, 65/3.
izvršilni postopek – tožba na nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – lastninska pravica v pričakovanju – prisilna hipoteka – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo – dobra vera – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Ker se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico, ne pa tisti, ki je zastavno pravico pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, je pri odločanju o pravici, ki preprečuje izvršbo, nepomembna morebitna neskrbnost pridobitelja lastninske pravice v pričakovanju.
USTAVNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064691
URS člen 23. SZ člen 118. ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/3, 299/4, 299/7, 310, 330, 330/3, 331.
izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku – začetek stečajnega postopka – objava oklica o začetku stečajnega postopka – prenehanje izločitvene pravice – napotitveni sklep – pravnomočen napotitveni sklep – prekinitev pravdnega postopka – lastninska pravica – pravica do sodnega varstva lastninske pravice
V konkretnem primeru ni spora o okoliščini, da je bila izločitvena pravica prerekana in da bo s prodajo nepremičnine, na kateri je prijavljena izločitvena pravica, dovoljeno začeti, če bodo izpolnjeni pogoji iz 3. odstavka 330. člena ZFPPIPP. Tožeča stranka utemeljuje svoj tožbeni zahtevek z navedbo, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi zakona, torej na izviren način. Ker pa pravice ni uveljavljala v roku za prijavo terjatev iz 1. in 3. odstavka 299. člena ZFPPIPP, je zmoten materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je njena izločitvena pravica samo zaradi tega prenehala (4. odstavek 299. člena ZFPPIPP). Ta namreč preneha šele s prodajo premoženja (5. odstavek 299. člena ZFPPIPP).
Zaradi zmotne uporabe določil materialnega prava je sodišče tožnici odvzelo pravico do varstva lastninske pravice v pravdnem postopku. Kakšne posledice pa bo imelo v stečajnem postopku dejstvo, da tožnica v tridesetdnevnem roku ni predlagala nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka, bo odločalo sodišče v stečajnem postopku. V konkretnem pravdnem postopku sodišče odloča le o obstoju lastninske pravice. Dokler ni ugotovitev, da je bila nepremičnina, ki je predmet pravde, v stečajnem postopku prodana in je torej kupec kot tretji pridobil lastninsko pravico na originaren način, tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice, zgolj na podlagi dejstva, da je pritožnica zamudila tridesetdnevni rok za nadaljevanje postopka, ni mogoče zavrniti.