stroški postopka – potrebni stroški – odvetniška tarifa – nagrada za sestavo vloge – priznanje nagrade – obrazložena vloga – pritožbeni stroški – vrednost spornega predmeta – sprememba vrednosti predmeta med postopkom – ničnost pogodbe – neveljavnost vknjižbe
Ker so tožene stranke s pritožbama, ki so ju vložile zoper sodbo sodišča prve stopnje, uspele le v pogledu stroškovne odločitve, do povračila pritožbenih stroškov niso upravičene.
Sodišče mora pri odmeri stroškov od spremembe vrednosti spornega predmeta dalje upoštevati višjo vrednost spora.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti - (ne)pravnomočnost sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je v konkretni zadevi pravilno uporabilo določbe 86. člena in naslednjih ZZK-1, ki se nanašajo na zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti. Ni sporno dejstvo, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova, to pa pomeni, da njegova pravnomočnost ni pogoj za dovolitev vpisa.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve – (ne)pravnomočnost sklepa o začasni odredbi
1. Gre za postopek po uradni dolžnosti, začet na podlagi sklepa sodišča o začasni odredbi, ki nasprotni udeleženki prepoveduje odtujiti ali obremeniti njene nepremičnine in odreja, da se ta prepoved takoj zaznamuje v zemljiški knjigi. Pritožbeno sodišče se ne strinja z ugovornim in v pritožbi ponovljenim stališčem, da bi moral biti sklep o začasni odredbi, ki predstavlja podlago za vpis, pravnomočen.
2. Zemljiškoknjižno sodišče se z vprašanjem pravilnosti in zakonitosti sklepa o začasni odredbi ne sme ukvarjati.
ZZK-1 člen 31,40,148. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pogoji za vpis v zemljiško knjigo - identiteta nepremičnine - obrazloženost sodne odločbe - listina kot podlaga za vpis
Ključno vprašanje, ali je podana identiteta med nepremičnino, pri kateri je predlagan vpis in nepremičnino, navedeno v listinah, ki so podlaga za vpis.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58/4. ZZK-1 člen 70, 70/1, 70/3, 70/6.
odločanje sodišča o ugovoru zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - notarski zapis - izvršljivost terjatve iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa - skrbniški notar
Sodišče ob ugovoru ponovno preizkusi utemeljenost predloga za izvršbo, tokrat upoštevajoč ugovorne razloge in razloge, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti; tudi ali zatrjevana listina predstavlja izvršilni naslov za izterjevano terjatev (glej 2. točko prvega odstavka in drugi odstavek 55. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje lahko ob reševanju ugovora odločitev iz sklepa o izvršbi spremeni tako, da sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne (če niso izpolnjene materialne predpostavke za izvršbo) ali zavrže (če niso izpolnjene procesne predpostavke izvršbo). Sodišče prve stopnje ima pristojnost polne jurisdikcije (primerjaj še četrti odstavek 58. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo pravilno zavrnilo, saj v tej zadevi niso podani vsebinski pogoji za dovolitev izvršbe – listina, ki jo pritožnica zatrjuje kot izvršilni naslov, ne more predstavljati izvršilnega naslova za izterjavo nedenarne terjatve do dolžnika: predložitev izjave banke, da je pritožnica prosta vseh obveznosti po dotični kreditni pogodbi. Dolžnik take obveznosti, ki bi bila neposredno izvršljiva, v notarskem zapisu ni prevzel.
V točkah 13 in 14 notarskega zapisa so dejansko dogovorjene listine, ki jih notar v smislu skrbniškega notarja po 70. členu ZZK-1 potrebuje, da opravi potrebno vknjižbo pridobitve lastninske pravice v korist upravičenca (dolžnika). Pravilno pa je sodišče prve stopnje navedlo, da obveznost izročitve omenjene izjave banke ni neposredno izvršljiva proti dolžniku. Je le pogoj, da se izvede vknjižba pridobitve lastninske pravice na dolžnika.
Postavitev cvetličnih korit na pot je nagajanje, ki onemogoča kakršnokoli vožnjo mimo, ne le tisto, ki ni priposestvovana (za potrebe opravljanja dejavnosti). Izdana začasna prepoved za odstranitev je bila zato na mestu.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060497
OZ člen 58. SPZ člen 23, 40, 49, 49/2. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZZK-1 člen 41.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – prodaja nepremičnine – zavezovalni pravni posel – razpolagalni pravni posel – zemljiškoknjižno dovolilo – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – vpis v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice – prenos lastninske pravice – začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo – odločba Ustavnega sodišča – novejša sodna praksa – zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka)– pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku – zaznamba sklepa o izvršbi – ustno sklenjena prodajna pogodba – pričakovana lastninska pravica – lastninska pravica v pričakovanju – sklicevanje na lastninsko pravico v pričakovanju – listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo – izostanek overjenega zemljiškoknjižnega dovolila – pravica, ki preprečuje izvršbo – teorija realizacije
Sodna praksa Vrhovnega sodišča daje prednost kupcu nepremičnine pred upnikom, ki pridobi hipoteko v izvršilnem postopku, če mu je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, sposobno za vknjižbo, še preden je upnik pridobil hipoteko z zaznambo sklepa v izvršbi. Pridobitelj namreč z izročitvijo in prevzemom notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila pridobi pričakovano lastninsko pravico, ki izključuje absolutnost učinkov zemljiškoknjižnega vpisa. Bistveno je torej, ali je prišlo do izstavitve (overjenega) zemljiškoknjižnega dovolila kupcu nepremičnine preden je upnik pridobil svojo pravico (hipoteko v izvršilnem postopku).
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - listine, ki so podlaga za vpis - večkratni zaporedni prenos lastninske pravice
Sama sodba, s katero je bilo ugotovljeno, da spada predmetna nepremičnina v skupno premoženje pritožnice in predlagatelja in da znaša njen solastninski delež 76/100, predlagatelja pa 24/100, glede na stanje zemljiške knjige ni zadostna podlaga za vpis solastninske pravice predlagatelja in pritožnice, ki ne eden, ne drugi (oziroma niti oba) nista vpisana v zemljiški knjigi kot lastnika.
postopek po uradni dolžnosti - vpis na podlagi predhodne odredbe - pogoji za dovoljenost vpisa - načelo formalnosti
V predmetni zadevi gre za postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti. To pomeni, da mora zemljiškoknjižno sodišče izvesti predhodno odredbo v zemljiški knjigi v besedilu, v kakršnem je bila izdana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00008066
ZZK-1 člen 5, 8, 147, 200. ZNP člen 35, 35/5.
vknjižba hipoteke in zaznamba neposredne izvršljivosti - pomotni vpis - stanje zemljiške knjige ob vpisu - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - načelo začetka učinkovanja vpisov - stroški zemljiškoknjižnega postopka - stroški nepravdnega postopka
Ker se v zemljiškoknjižnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP), sta udeleženca dolžna nositi sama svoje stroške zemljiškoknjižnega postopka tako na prvi kot na pritožbeni stopnji. Ne gre ne za krivdo ne za naključje v smislu petega odstavka 35. člena ZNP, zaradi česar bi jima morala povrniti stroške B. d.d.. Trditve o namernem šikaniranju so navržene in ne omogočajo pritožbenega preizkusa.
Postopek popravljanja pomot je urejen v 200. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Za ta postopek je bistvena določba drugega odstavka, po kateri se za postopek popravljanja pomotnega vpisa smiselno uporabljajo pravila, določena v 5. poglavju tega zakona za vpise, o katerih sodišče odloča po uradni dolžnosti in 147. člen, po katerem sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Ta postopek se je začel 4.3.2016, ko je sodišče prejelo obvestilo. Zato učinki tega postopka oz. vpisa lahko učinkujejo le od tega datuma dalje. V kolikor bi vpis učinkoval za nazaj, za kar se zavzema pritožba, bi bilo kršeno eno temeljnih načel, to je načelo zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen ZZK-1) kot tudi načelo začetka učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1).
vpis lastninske pravice na podlagi sodbe - določitev deležev na skupnem premoženju - solastnina- skupna lastnina - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Delež na skupnem premoženju, o katerem govori 59. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, torej ni solastniški delež na vsaki posamezni stvari, ki spada v skupno premoženje, temveč je določitev solastniških deležev posledica sporazuma delitve skupne stvari - delitve, ki je pravni posel.
stroški zemljiškoknjižnega postopka - pravica do povračila stroškov
Stroške zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s 120. členom ZZK-1 ureja Zakon o nepravdnem postopku (ZNP). Ta v 35. členu določa splošno pravilo, po katerem ima udeleženec pravico do povrnitve stroškov le, kadar zakon določa, da stroške trpi eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev (ZZK-1 takšne določbe nima). Res mora udeleženec ne glede na izid postopka drugemu udeležencu povrniti stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, vendar se ta določba ne nanaša na uspeh v postopku (na kar se sklicuje pritožnik), temveč na dejanja, katerih namen je na primer zavlačevanje (zemljiškoknjižnega) postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00008062
ZZK-1 člen 90.
rok za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse po izteku roka za plačilo - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - fikcija vročitve - izbris zaznambe izvršbe in hipoteke
V primeru vročitve s fikcijo, ko je zadnji pritožbeni dan nedelja, se pritožbeni rok izteče s ponedeljkom.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023276
SPZ člen 10. ZIZ člen 64, 65, 65/3. ZPP člen 155. ZZK-1 člen 8.
nedopustnost izvršbe na nepremičnino - nevpisana lastninska pravice - pravica, ki preprečuje izvršbo - prisilna hipoteka - varstvo dobrovernega hipotekarnega upnika - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - stroški odgovora na pritožbo - potrebnost stroškov
Nevpisana lastninska pravica ima prednost pred neposlovno pridobljeno zastavno pravico ne glede na način pridobitve lastninske pravice.
Nesporno je, da razveljavitev pogodbe učinkuje ex tunc, slednje pa pomeni, da je tretja oseba, ki v izvršilnem postopku izloča nepremičnino, to je v konkretnem primeru tožeča stranka, pridobila pravico, ki preprečuje izvršbo že pred začetkom učinkovanja zaznambe sklepa o izvršbi. S tem pa se pokaže za nerelevantno vedenje tožene stranke (upnice v izvršilnem postopku) oz. njena dobra vera, slednje bi namreč pomenilo, da v primeru upničine dobrovernosti, izločitveni zahtevek zoper njo ne bi bil uspešen.
Pritožnica nadalje graja stroškovno odločitev sodišča prve stopnje. Pri tem se sklicuje na 160. člen ZPP. S tem pa tožena stranka ni uspela izkazati, da je utemeljeno menila, da na sporni nepremičnini ne obstajajo pravice drugih, ki bi preprečevala izvršbo in je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki priznalo stroške postopka na prvi stopnji, pravilna.
vzpostavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vknjižba lastninske pravice
S trditvami, da se je izgubil original kupoprodajne pogodbe, na kateri je bil podpis prodajalca overjen in predložitvijo drugopisa kupoprodajne pogodbe, na katerem podpis prodajalca ni overjen, je predlagatelj verjetno izkazal pogoje za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine po prvem odstavku 1.
ZUKSB člen 11, 11/1, 29, 29/3. ZIZ člen 273, 273/1. ZZK-1 člen 63, 63/1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – izbris maksimalne hipoteke – prepoved prenosa maksimalne hipoteke – prenos premoženja na DUTB – namen zavarovanja
V obravnavanem primeru je bila maksimalna hipoteka na podlagi zakona že prenesena na DUTB. Ker tožena stranka ni več imetnik maksimalne hipoteke, ampak je njen imetnik DUTB, tožeča stranka s predlogom, ki toženi stranki prepoveduje razpolaganje z maksimalno hipoteko, namena zavarovanja svoje terjatve ne more doseči. Prepoved razpolaganja se lahko nanaša le na imetnika pravice. Brez smisla je zato predlog, da se dolžniku prepove razpolaganje s stvarno pravico, ki je več nima.
SPZ člen 105, 105/1, 108, 108/1, 110, 110/1, 110/3. ZEN člen 8, 8/1. ZZK-1 člen 31, 31/1.
vzpostavitev etažne lastnine – sporazum o delitvi – označba nepremičnin – parcelacija – elaborat – zemljiški kataster
V sklepu o delitvi v naravi, ki je podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, mora biti poleg navedenega vsaka nepremičnina kot predmet pravic označena z identifikacijskim znakom iz katastra, s katerim se vpisuje v zemljiški knjigi (prvi odstavek 31. člena v zvezi s 1. in 5. točko 3. člena ZZK-1).
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - overjen podpis prodajalca na kopiji listine
Kopija listine (Kupoprodajna pogodba o prodaji stanovanja št. 8 z dne 1.1.1990), katere vzpostavitev predlagatelj zahteva ne ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice, saj podpis prodajalca na listini, katere vzpostavitev predlagatelj zahteva, ni overjen.