načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti - sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Sodišče je v zemljiškoknjižnem postopku omejeno le na presojo zakonskih pogojev za predlagani vpis in se ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti teka postopka zavarovanja in samega sklepa o zavarovanju, ki predstavlja podlago za vpis.
izločitvena pravica – ničnost pogodbe – neveljavnost vknjižbe – izbris vknjižbe iz zemljiške knjige
Nosilni razlog za svojo odločitev je sodišče prve stopnje našlo v določilu 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP. Zavzelo je stališče, da je posledica ničnosti prodajnih pogodb povračilni zahtevek. V predmetnem sporu je to zahtevek na vračilo nepremičnine, pri kateri je v zemljiški knjigi kot lastnik vknjižen stečajni dolžnik. Ta zahtevek pa je zahtevek obligacijskopravne narave in kot tak ni izločitveni zahtevek v smislu 2. alieje prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP.
podlaga za vpis spremembe imetnika hipoteke - vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki - prenos hipoteke - vknjižba prenosa hipoteke v zemljiški knjigi - sprememba hipotekarnega upnika - obvestilo izvršilnega sodišča
Med izvršilnim postopkom je mogoče prenos hipoteke na novega upnika izvesti le v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZZK-1, torej vpisati spremembo imetnika hipoteke le na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. Ne gre za vprašanje, ali je to vpis, ki ga je mogoče opraviti le po uradni dolžnosti, ali tudi na predlog v smislu 125. člena ZZK-1, temveč za vprašanje, katera je tista listina, ki v primeru, kot je obravnavani, omogoča vpis novega upnika.
ZZK-1 člen 86, 87, 88.. ZIZ člen 46, 46/1, 170.. SPZ člen 143.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - prisilna hipoteka
Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno uporabilo določbe 86. člena in naslednjih ZZK-1, ki se nanašajo na zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti. Gre za prisilno hipoteko (glej še 143. člen SPZ), za katero soglasje lastnika nepremičnine (dolžnika v postopku izvršbe) ni potrebno.
Ker udeleženec, ki ni vložil ugovora, s pritožbo ne more izpodbijati sklepa v tistem delu, ki ni bil bil izpodbijan z ugovorom, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sprememba katastrskih podatkov o nepremičnini - preštevilčenje parcel - delitev solastnine - istovetnost nepremičnine
Res je, da zahteva po ujemanju identifikacijskih znakov iz 31. člena ZZK-1 ni absolutna. Ne gre tako daleč, da bi bil onemogočen vpis v primeru, če se po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila katastrski podatki, ki jih sodišče poočiti po uradni dolžnosti, spremenijo. Sodišče mora v takem primeru preizkusiti, ali gre za isto nepremičnino, to je, ali se je morda nepremičnina, označena v listini, ki je priložena predlogu za vpis, po izdaji te listine zgolj preštevilčila oziroma označila z novim identifikatorjem. Vendar v predmetni zadevi ne gre za tak primer.
Po eni strani za to, ker zaradi delitve solastnine in preoblikovanja le te v etažno s sporazumom solastnikov ne gre le za preštevilčenje oziroma spremembo katastrskih podatkov, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Zaradi navedenega preoblikovanja v konkretni zadevi, z vidika preizkusa v zemljiškoknjižnem postopku, že po sami naravi stvari ni moč govoriti o istovetnosti nepremičnine.
Po drugi strani pa zato, ker v konkretni zadevi ne gre za spremembo, do katere bi prišlo po izdaji listine, ki je podlaga za vpis, oziroma za spremembo, na katero se predlagatelj ne bi mogel odzvati v pravdnem postopku, iz katerega listina izvira, z ustrezno spremembo tožbenega zahtevka.
zbirka listin - javnost zbirke listin - elektronska zemljiška knjiga - prepis listine - vpis v zemljiško knjigo
V tej zadevi se je vpis zahteval na podlagi listin, ki so v zemljiški knjigi že vložene v zbirko listin. To, da listin ni bilo v elektronsko vodenem spisu, ne podstavlja nobene pomankljivosti, ki bi upoštevno vplivala na pravice nasprotnega udeleženca v postopku. Vpogled v procesna dejanja stranki omogoča aplikacija elektronske zemliške knjige. ZZK-1 ima glede javnosti zbirke listin in načina zagotavljanja javnosti informatizirane zbirke listin posebna pravila v 196. in 197. členu ZZK-1.
ZZK-1 člen 86, 87, 87/2, 88, 90, 90/1, 124.. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 132/1-1.. ZIZ člen 194.
zaznamba izvršbe - izbris zaznambe izvršbe - izbris zaznambe izvršbe in hipoteke - vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe - pridobitev ločitvene pravice
Konkretnemu sklepu izvršilnega sodišča ni mogoče odrekati pomena listine, ki je lahko podlaga za predlagani vpis v smislu določbe 90. člena ZZK-1. Ker je s sklepom na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP postopek ustavljen in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi neobstoja ločitvene pravice, je zemljiškoknjižno sodišče ravnalo prav, ko je dovolilo predlagani izbris zaznambe izvršbe. Glede na navedeno ne more biti vprašljiv niti izbris hipoteke, vpisane v korist pritožnika, ki je bil upnik v izvršilnem postopku.
vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - identiteta nepremičnine - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sprememba identifikacijskih podatkov nepremičnin
Sodna praksa izjeme od stroge uporabe prvega odstavka 31. člena ZZK-1 povezuje le s kasnejšimi spremembami glede oznake nepremičnin, torej spremembami po nastanku zemljiškoknjižne listine.
sklep o postavitvi začasnega zastopnika - dopustnost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - seznanitev s procesnim gradivom - ugovor udeleženca - nasprotovanje lastnika
Sklep o postavitvi začasnega zastopnika je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Ugovor je procesno dejanje, zato se mora nahajati v elektronskem spisu med procesnimi dejanji in ne med prilogami. S tem se udeležencem postopka omogoči, da se seznanijo s procesnimi dejanji drugih udeležencev.
ZZK-1 člen 40, 40/1-3. ZFPPIPP člen 309, 309/1-2, 309/3.
izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - priznana izločitvena pravica - izločitvena pravica na nepremičnini - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo
V končnem seznamu pod zaporedno številko 33 in 34 upnikoma prizna izločitvena pravica ter je tudi upravitelj v pojasnilu glede Dodatnega seznama navedel, da so v njem navedene utemeljene izločitvene pravice, ko je upravitelj priznal izločitveno pravico na nepremičnini, kjer se je kot nesporno ugotovilo, da je izločitveni upnik lastnik in posestnik. Če je torej priznana upnikoma izločitvena pravica (lastninska pravica), izstavitev zemljiškoknjižne listine ni potrebna (prim. 2. točko prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ter tretji odstavek 309. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1).
poočitev - poočitev spremembe podatkov o nepremičnini - katastrski podatek - temeljna evidenca
V obravnavanem primeru gre za poočitev podatkov glede sporne parcele, torej za spremembo podatkov o nepremičnini, za katere zemljiška knjiga ni temeljna evidenca.
V drugem odstavku 9. člena Zakona o zemljiški knjigi je uzakonjeno načelo pravnega prednika, ki pravi, da so vpisi dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša.
delno odvzeta poslovna sposobnost pritožnika - pravne posledice vložene pritožbe
Ker oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za samostojno nastopanje v sodnih postopkih, ne more sama opravljati procesnih dejanj, ima to za posledico, da izjava volje, ki jo je podala v svoji pritožbi, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic.
pogoji za vpis - listine, ki so podlaga za vpis – zapisnik zapuščinske obravnave – skupno premoženje
V zemljiškoknjižnem postopku zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis (načelo formalnosti iz 124. člena ZZK-1). Ker zapisnik naroka ni taka listina, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pravilna.
procesne predpostavke za odločanje o predlogu - predložitev listin - vrnitev izvrnika listin predlagatelju - ZZK iz leta 2003
Predlagatelj je uspel izkazati, da so bili izvriniki vseh treh pogodb predlagateljem postopkov vrnjeni. Razlog za odsotnost zaznamka na izvirniku listin, da je bil na njihovi podlagi opravljen vpis, pa je očitno v tem, da predlagani vpisi niso bili dovoljeni.
vpis lastniske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Na sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu se nahaja klavzula, da je odločba pravnomočna. Če pritožnik meni, da to ne drži in da o njegovi pritožbi še ni bilo odločeno, bi moral doseči razveljavitev navedene klavzule. Potrdilo o izvršljivosti odločbe izda sodišče oz. organ, ki je odločal v zadevi na prvi stopnji, neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti pa na podlagi 42. člena ZIZ razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom isti organ.
veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila – pogoji za vpis pravice – odločanje o vpisu po stanju na dan vložitve zemljiškoknjižnega predloga – učinkovanje vpisov v zemljiško knjigo
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo vrstnega reda vpisov (10. člen ZZK-1) in načelo začetka učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1). Slednje določa, da vpisi pravic učinkujejo od dne, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis. Na dan začetka zemljiškoknjižnega postopka je zemljiškoknjižno dovolilo veljalo, stanje v zemljiški knjigi je vpis dopuščalo, zato je zemljiškoknjižno sodišče vpis moralo dovoliti. Ker od dneva vložitve predloga velja, da je predlagatelj zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, pritožnika ne moreta z naknadnimi pravnimi posli brez udeležbe predlagatelja vplivati na njegov položaj.
zaznamba spora o pridobitvi pravice - vračilo darila
Pri pridobitvi pravice je možna zaznamba spora zaradi pridobitve lastninske pravice in drugih stvarnih pravic na izviren način. V primeru, ko s tožbo zahteva vračilo darila in izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bo pri nepremičninah dovoljena vknjižba lastninske pravice v njegovo korist, pa mu je že sodišče pravilno odgovorilo, da s tožbo uveljavlja obligacijskopravni zahtevek, v zvezi s takim zahtevkom pa ni mogoča zaznamba spora.