• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 50
  • >
  • >>
  • 181.
    VSM Sodba I Cp 385/2022
    8.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSM00081609
    URS člen 22. OZ-UPB1 člen 82, 343, 343/1, 343/2, 345, 347, 356, 356/1, 356/2, 365, 365/2, 366, 366/1, 369, 369/4, 369/5, 1012, 1022, 1022/2, 1034, 1034/3. SPZ člen 154, 154/3. ZZK-1 člen 206, 206/1, 206/1-1, 206/1-3. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 244, 244/1, 382, 408, 409, 409/1. ZPP člen 5, 8, 154, 165, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 393.
    prodajna pogodba - dedni dogovor - plačilo terjatve - hipoteka - prenehanje hipoteke - akcesornost - naturalna obveznost - zastaranje - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - pretrganje zastaranja - izvršilni postopek - postopek osebnega stečaja - odpust dolžnikovih obveznosti - zamudne obresti - občasne terjatve - načelo kontradiktornosti - hipotekarna tožba - enako varstvo pravic - potrebni stroški postopka

    Določbe SPZ o prenehanju hipoteke imajo pravno naravo posebnih določb, zato je potrebno uporabiti razlagalno metodo (pravilo usklajevanja), po kateri imajo posebne določbe prednost pred splošnimi. Zaradi omenjenih učinkov načela akcesornosti, se lahko izbris hipoteke zahteva tudi v primeru, če preneha zavarovana terjatev. Pojem "preneha" je potrebno razlagati tako, da mora prenehati celotna terjatev (ali terjatev, če jih je več - načelo nedeljivosti hipotekarne obveznosti) in sicer na način, da preneha njeno materialnopravno upravičenje (predmet izpolnitvenega ravnanja). To razlikovanje je pomembno prav zaradi instituta zastaranja, saj slednji ne vpliva na materialno upravičenje temveč odvzema terjatvi le lastnost iztožljivosti oziroma izgubo pravovarstvenega zahtevka. Z zastaranjem zavarovane terjatve zato hipoteka ne preneha.

    SPZ pa v že citirani določbi 154. člena ureja "ugasnitev" hipoteke v času 10 let "od dneva dospelosti zavarovane terjatve". Po mnenju sodišča druge stopnje je za odgovor na pritožbene navedbe toženke bistvena razlaga ali je rok 10 let prekluziven ali zastaralen. Uporaba zgolj jezikovne metode razlage bi ponujala rešitev, da je rok iz tretjega odst. 154. člena SPZ prekluziven. Vendar obstajajo prepričljivejši razlogi za razlago, da je rok zastaralen.

  • 182.
    VSM Sodba I Cp 492/2022
    8.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSM00061670
    SPZ člen 9, 10, 214, 224.. ZPP člen 8.. ZTLR člen 51, 54, 54/1.. ZZK-1 člen 8, 8/1.
    priposestvovanje služnostne pravice - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - celovita dokazna ocena
    Tožena stranka ne zatrjuje pridobitve služnostne pravice na podlagi pravnega posla, na podlagi katerega se služnostna pravica pridobi šele z vknjižbo v zemljiško knjigo, temveč na podlagi zakona, to je s priposestvovanjem, pri katerem se je v skladu s 54. členom ZTLR služnost pridobila na podlagi zakona po preteku v zakonu predpisane 20 letne priposestvovalne dobe.

    Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je opredeljeno tako v 10. členu SPZ, kot tudi v 8. členu Zakona o zemljiški knjigi, ni pa absolutno, pač pa pri poslovnih pridobitvah varuje le poštenega pridobitelja, torej tistega, ki je v dobri veri, pri čemer se slednja domneva (9. člen SPZ). V dobri veri je tisti, ki ne ve oziroma mu ni treba vedeti, da stanje vpisa v zemljiško knjigo ni točno, pri čemer je okoliščine, ki zanikajo dobro vero, treba presojati glede na okoliščine posameznega primera. Oseba, ki so ji te okoliščine znane, se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne more sklicevati, seveda pa je dokazno breme na tistem, ki zatrjuje, da nekdo ni bil v dobri veri.
  • 183.
    VSK Sklep CDn 137/2022
    8.11.2022
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00063470
    ZZK-1 člen 3, 3/2, 3/2-2, 3/2-3, 3/2-4, 13a, 13a/1, 40a, 40a/3, 40a/4.
    splošni skupni del - posebni skupni del - preoblikovanje posameznega dela v posebni skupni del stavbe - vključena lastninska pravica - sprememba osnovnega pravnega položaja nepremičnine - razpolagalni pravni posel - imetnik vključene lastninske pravice
    Z lastninsko pravico na nepremičnini lahko pravno učinkovito razpolaga samo njen imetnik. S samostojno lastninsko pravico lahko pravno učinkovito razpolaga oseba, v korist katere je vknjižena lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet razpolaganja. Z vključeno lastninsko pravico pa lahko pravno učinkovito razpolagajo samo skupaj vse osebe, ki so vknjižene kot lastnice nepremičnin – imetnice vključene lastninske pravice. Pravni posel o preoblikovanju lastninske pravice mora vsebovati izjavo o preoblikovanju lastninske pravice (način razpolaganja) in dovolilo za vknjižbo novih imetnikov osnovnega položaja.
  • 184.
    VSK Sklep CDn 182/2022
    25.10.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00072471
    ZZK-1 člen 158.
    rok za ugovor - rok za vložitev ugovora - zamuda roka za ugovor - prepozen ugovor - zakonski rok - nepodaljšljiv rok
    Ugovor druge udeleženke je prepozen, ker je bil osemdnevni rok za oddajo ugovora iz 158. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) zamujen. Posplošeno sklicevanje na bolezen in otežkočeno komunikacijo z notarjem (pooblaščenec predlagatelja, sedaj pokojnega moža pritožnice, njegove dedinje), ni uspešno, 8 dnevni rok za ugovor je zakonski rok in ni podaljšljiv.
  • 185.
    VSK Sklep CDn 179/2022
    25.10.2022
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00063472
    ZZK-1 člen 120.. ZNP-1 člen 40.
    stroški zemljiškoknjižnega postopka
    Stroške zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ureja ZNP-1. Ta v 40. členu določa splošno pravilo, po katerem ima udeleženec pravico do povrnitve stroškov le, kadar zakon določa, da stroške trpi eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev (ZZK-1 takšne določbe nima). Res mora udeleženec ne glede na izid postopka drugemu udeležencu povrniti stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, vendar se ta določba ne nanaša na uspeh v postopku (na kar se sklicuje pritožnica), temveč na dejanja, katerih namen je na primer zavlačevanje (zemljiškoknjižnega) postopka.
  • 186.
    VSL Sklep I Cp 1566/2022
    18.10.2022
    ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00060401
    ZZK-1 člen 79, 243, 245. ZIZ člen 272, 272/3.
    začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - sredstvo zavarovanja - verjetnost obstoja terjatve - prodaja nepremičnine na javni dražbi - domik - zavarovanje nedenarne terjatve
    Tožeča stranka predlaga neprimerno sredstvo zavarovanja, zato je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.

    Glede druge parcele sodišče pravilno ugotavlja, da ni izkazana niti verjetnost terjatve. Toženka je parcelo kupila v izvršilnem postopku in ji je bila domaknjena. Tožnik je bil dolžnik in je za domik vedel, saj mu je bil sklep vročen. Zato ne more trditi, da ker je ostal še na parceli, je dobroveren in je parcelo nasproti kupcu, tožencu, priposestvoval.
  • 187.
    VSC Sklep Cp 344/2022
    13.10.2022
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSC00060484
    ZZK-1 člen 14, 19. SPZ člen 219, 219/1.
    priposestvovanje stvarne služnosti - opis prostorskih meja stvarne služnosti
    Po 19. členu ZZK-1 mora vsebovati opis stvarne služnosti v sodbi natančen opis prostorskih meja izvrševanja služnosti.
  • 188.
    VSL Sodba II Cp 1198/2022
    10.10.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00060046
    ZPP člen 163, 163/4, 337, 337/1. SPZ člen 19, 27, 28, 43, 44.
    tožba na ugotovitev lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje - lastniška posest - viciozna posest - nedobrovernost - poizvedovalna dolžnost - zemljiška knjiga - javna knjiga - javna pot - pritožbene novote - stroški po temelju
    Tožnika nista bila dobroverna, saj sta vedela oziroma bi morala vedeti, da sporno zemljišče ni njuna last, na kar kaže njuno dolgoletno spoštovanje meje pri njunem postavljanju električnega pastirja in posledični paši. Pravilna je tudi navedba sodišča o poizvedovalni dolžnosti tožnikov, zakaj nista vpisana v zemljiški knjigi kot lastnika. Tožnika se neutemeljeno sklicujeta na dejstvo, da sta preprosta kmeta brez izobrazbe, saj takšna dolžnost velja tudi za njiju. Tudi kmetje brez dvoma poznajo oziroma morajo poznati pomen zemljiške knjige kot javne knjige.

    Ker gre za javno dobro, tožnika te nepremičnine (niti delno) nista mogla priposestvovati.
  • 189.
    VSL Sodba II Cp 52/2022
    6.10.2022
    CESTE IN CESTNI PROMET - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00060787
    URS člen 70. ZGJS člen 9, 68, 72, 72/1, 76, 76/1, 76/1-1, 76/1-2, 76/2, 76/3, 76/4. ZLNDL člen 1. ZCes člen 2. ZJC člen 2, 2/2, 3, 3/2, 3/3, 14, 14/1-2. ZZK-1 člen 111. ZFPPIPP člen 342, 342/4, 374, 374/1-1, 374/12. OZ člen 34, 34/2, 35, 37. SPZ člen 19. ZVO člen 9. Odlok o kategorizaciji občinskih cest (2005) člen 6.
    javne ceste - občinska cesta - upravljanje z občinskimi cestami - kategorizacija javnih cest - status javnih cest - status javnega dobra - javno dobro - cestni promet - javna površina - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - lastninjenje po ZGJS - pridobitev lastninske pravice - stečajni postopek - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - sklep o končni razdelitvi - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - zaznamba javnega dobra - dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje
    Iz dejanskih ugotovitev izhaja zaključek, da so bile obravnavane nepremičnine v družbeni lastnini v času uveljavitve ZGJS javne ceste oziroma infrastrukturni objekti in naprave in da je bila zato pravna podlaga za njihovo lastninjenje določba 76. člena ZGJS. Na podlagi navedenega privatizacijskega predpisa je šlo za spremembo družbene lastnine v zasebno oziroma za (prvo) določitev imetnika lastninske pravice. Tožnica je tako „ex lege“ postala lastnica obravnavanih nepremičnin ne glede na to, da na njih ni bila vpisana kot imetnica pravice uporabe. Če je tako, se te nepremičnine niso olastninile (šele) na podlagi določb ZLNDL, ki je zakon izrazito subsidiarne narave, in je veljal za tiste družbene nepremičnine, katerih lastninjenja ni uredil noben drug predpis. V času uveljavitve ZLNDL so bile torej obravnavane nepremičnine že lastninjene.

    Zaznamba javnega dobra v zemljiški knjigi (111. člen ZZK-1) je vpis pravnega dejstva, ki je pomemben za pravni promet, saj so javne ceste kot javno dobro izven pravnega prometa (drugi odstavek 2. člena ZJC). Gre za vpis, ki nima konstitutivnih učinkov. To pravno dejstvo učinkuje na pravna razmerja, katerih predmet so nepremičnine, že s tem, ko nastopi in ne šele z zaznambo. Nevpis dejstva o tej pravni lastnosti oziroma značilnosti nepremičnine v zemljiško knjigo, zato ne vpliva na status zemljišča kot javnega dobra.

    Prenos lastništva po 374. členu ZFPPIPP je bil neučinkovit oziroma ničen in iz njega v resnici niso nastale pravne posledice. Obravnavane nepremičnine statusa javnega dobra, kljub vpisu lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi originarne pridobitve z nakupom v stečajnem postopku, niso izgubile.
  • 190.
    VSL Sklep I Cp 657/2022
    3.10.2022
    NEPRAVDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00059741
    SPZ člen 271, 271/2, 271/4. ZZK-1 člen 79, 79/1-1. ZFPPIPP člen 342, 342/5. ZNP-1 člen 40, 40/3.
    stavbna pravica - stvarna pravica na nepremičnini - vknjižba stavbne pravice - zaznamba spora - zemljiška knjiga - zemljiškoknjižni lastnik - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - garaža - geodetska izmera - stečajni postopek - izločitvena pravica - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - nesklepčnost predloga - ugotovitvena tožba - predhodno vprašanje - stroški v nepravdnem postopku
    Če rešitev predhodnega vprašanja ne zahteva dolgotrajnejšega postopka in če ne gre za vprašanje, ki ga sodišče zaradi varstva ustavne pravice do presumpcije nedolžnosti ali zaradi narave razmerij načeloma ne sme reševati samo, sme nepravdno sodišče upoštevaje načelo smotrnosti predhodno vprašanje rešiti samo, če o njem še ni bilo odločeno na matičnem področju.

    S prodajo nepremičnine v stečajnem postopku je prenehala izločitvena stvarna pravica, to je morebitna stavbna pravica, tudi, če je ta nastala in obstajala po zakonu ob uveljavitvi SPZ. V primeru nevknjižene stvarne pravice na v stečaju kupljeni nepremičnini slednja preneha ob upoštevanju načela zaupanja v podatke zemljiške knjige ter ob odsotnosti zlorabe stečajnega postopka na strani kupca.
  • 191.
    VSK Sklep CDn 117/2022
    29.9.2022
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00068229
    ZZK-1 člen 5.
    zakonita zastavna pravica - vpis po uradni dolžnosti - odločba inšpektorata za okolje in prostor - odprava odločbe - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo
    Ustrezna listina, ki je podlaga za vpis, mora obstajati ob začetku zemljiškoknjižnega postopka. Če je bila ta listina (inšpekcijska odločba) kasneje odpravljena, to na dovoljenost predmetnega vpisa ne more vplivati, temveč je lahko podlaga za morebitni kasnejši izbris te vknjižbe.
  • 192.
    VSL Sodba I Cpg 77/2022
    29.9.2022
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00061352
    ZFPPIPP člen 275, 275/1, 275/3, 276, 276/2. ZFPPIPP-G člen 34, 34/2. ZZK-1 člen 243, 243/2-1. OZ člen 5, 7, 39, 39/2, 39/4, 86, 86/1.
    tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - novela ZFPPIPP-G - obdobje izpodbojnosti - ustavnoskladna razlaga - izbrisna tožba - vsebina tožbenega zahtevka - ničnost in izpodbojnost - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - nedopusten nagib - nasprotovanje moralnim načelom - oškodovanje upnikov - darilna pogodba med zakoncema - nična pogodba - namen pogodbenih strank - nedopustna kavza - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic
    O posegu v zaključen pravni položaj ni mogoče govoriti v primeru absolutno neveljavnih poslov, ki so bili sklenjeni z glavnim namenom (ključnim nagibom) oškodovati upnike.

    Tudi po presoji pritožbenega sodišča je na podlagi okoliščin konkretnega primera mogoče zaključiti, da je bil bistveni namen, zaradi katerega sta zakonca sklenila darilno pogodbo, preprečiti možnost, da bi to premoženje postalo del stečajne mase toženkinega zakonca, kar pomeni izigranje upnikov. Iz navedenih ravnanj zakoncev je mogoče zanesljivo sklepati, da je bila sklenitev darilne pogodbe v času, ko je dolg stečajnega dolžnika znašal 151.633,69 EUR, usmerjena k oškodovanju upnikov stečajnega dolžnika. Taka kavza pogodbe je po drugem odstavku 39. člena OZ nedopustna, pogodba pa po četrtem odstavku tega člena nična. Ravnanje pogodbenih strank je nemoralno, saj je v nasprotju z moralnimi vrednotami družbe kot celote in v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in prepovedi zlorabe pravic. Pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom, pa je nična.

    Ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera ni mogoče slediti toženkinim navedbam, da je izpodbijani pravni posel odplačne narave. Iz vsebine darilne pogodbe izhaja njena neodplačna narava. V darilni pogodbi sta stranki ugotovili, da drugih, s to pogodbo povezanih poslov ni. Poleg tega je bila darilna pogodba sklenjena 21. 3. 2012, toženka pa je trdila oziroma iz priloženih listin izhaja, da naj bi bila s hipoteko zavarovana terjatev plačana šele leta 2018 in še to v okviru izvršilnega postopka. Navedeno nedvomno ne potrjuje trditev tožnice, da sta imeli pogodbeni stranki že ob sklepanju darilne pogodbe dne 21. 3. 2012 pred očmi, da bo toženka v zameno za lastništvo nepremičnin prevzela obveznost plačila s hipoteko zavarovane terjatve upnika C., d. o. o. (ki jo je nato odplačala šele v izvršilnem postopku leta 2018), in kar naj bi neodplačen pravni posel preoblikovalo v odplačnega. Dejstvo, da je toženka v letu 2018 odplačala s hipoteko zavarovano terjatev na nepremičnini z ID znakom 0000-000/02, k. o. X, zato na presojo ničnosti sporne darilne pogodbe ne vpliva.
  • 193.
    VSL Sodba I Cp 501/2022
    19.9.2022
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00061075
    OZ člen 50, 86, 557. ZPP člen 8. ZZK-1 člen 243.
    pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prikrito darilo - navidezna pogodba o dosmrtnem preživljanju - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - prikrajšanje nujnega dednega deleža - odplačna pogodba - tvegana pogodba - oblikovanje zahtevka - ničnostna (izbrisna) tožba - nagib za sklenitev pogodbe - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - dokazna ocena - izpolnjevanje obveznosti - vzajemne izpolnitve
    Pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki je odplačna pogodba, ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatve. Zato ni pomembno, v kolikšnem času po sklenitvi pogodbe preživljanec umre, kakor tudi ne, da je v tem času potreboval skrb v manjšem obsegu, kot je bila dogovorjena, ali, da je lahko sam skrbel zase. Če preživljanec določene vrste skrbi, za katero se je preživljalec sicer zavezal nuditi, ni potreboval, to samo po sebi še ne pomeni, da je prišlo s sklenitvijo pogodbe do izigravanja drugih dedičev preživljanca. Ni pomembno trajanje izvrševanja pogodbe, kot tudi ne uresničitev potrebe po izpolnitvi obveznosti. Pogodbeni stranki ne moreta vedeti, kakšne bodo medsebojne obveznosti, saj je to odvisno od tega, kako hudo je preživljanec bolan ali obnemogel in koliko časa bo treba skrbeti zanj oziroma nuditi dogovorjene obveznosti. Okoliščina (četudi morebiti resnična), da je bila pokojna mati ves čas sposobna skrbeti zase in da tudi oče ni potreboval toženkine pomoči, še ne utemeljuje sklepa, da je bil nagib staršev in prve toženke ob sklepanju pogodb nedopusten.

    Za sklepanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki je po naravi odplačna tvegana pogodba, ni bistveno, ali preživljanec v času sklepanja pogodbe nujno pomoč sploh potrebuje, pač pa je dovolj predpostavka preživljanca, da jo bo morebiti potreboval in njegova želja, da si to pomoč na način, kot si jo je zamislil, pridobi prav od osebe, ki ji zaupa, da bo obljubljeno pomoč tudi dejansko izpolnila.

    Sodišče prve stopnje je v okviru vprašanja obstoja kavze (podlage) sklenjenih pogodb med drugim ugotavljalo, ali je toženka svoje obveznosti iz pogodbe izpolnjevala. Kavza pogodbe o dosmrtnem preživljanju je v vzajemnih izpolnitvah.

    Samo bistvo pogodbe o dosmrtnem preživljanju je v njeni odplačnosti, kar pomeni, da je pogodbenima strankama jasno, da zaradi odplačne narave pogodbe premoženje, ki je predmet pogodbe, ne bo predmet dedovanja po pokojnima preživljancema. Želja po pomoči in preživljanju je v soglasju z namenom pogodbe, da bo preživljalec s smrtjo preživljancev pridobil njuno premoženje in to ne bo sodilo v njuno zapuščino (prim. 557. člen OZ), ostali dediči pa posledično ne bodo mogli uveljavljati nujnega deleža na tem premoženju.
  • 194.
    VSL Sodba I Cp 403/2022
    19.9.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00060773
    SPZ člen 9. ZIZ člen 59, 59/1, 60, 60/3, 64, 64/1, 65, 65/3. ZZK-1 člen 87, 87/3. ZPP člen 7, 7/1, 285.
    tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - domneva dobre vere - obrnjeno dokazno breme - prisilna hipoteka - pravočasnost vloge - materialno procesno vodstvo in njegove meje
    V skladu z 9. členom SPZ se dobra vera domneva, če se ne dokaže drugače. Ker gre za pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu, je bilo na tožnici trditveno in dokazno breme glede nedobrovernosti toženca. Breme zatrjevanja in dokazovanja dobrovernosti bi prešlo na toženca šele, če bi tožnica zatrjevala okoliščine, ki bi vzbujale dvom o dobrovernosti toženca oziroma bi lahko utemeljile dvom toženca v podatke zemljiške knjige o lastništvu zastavljenih nepremičnin.

    Ker je že toženec tako v izvršilnem postopku kot v odgovoru na tožbo zatrjeval dobro vero in pogodbeno pridobitev hipotek, tožnici ob ustrezni skrbnosti ni moglo ostati neznano, kaj so odločilna dejstva, pa v zvezi s tem v tožbi in prvi pripravljalni vlogi ni navedla ničesar, obstoja teh dejstev ni niti pavšalno prerekala. Čeprav gre za laično stranko, bi sodišče v okoliščinah obravnavanega primera z izvajanjem materialno procesnega vodstva, ki bi tožnico spodbudilo, da pravočasno navede, da gre za prisilno hipoteko in da toženec ni bil dobroveren, glede slednjega pa navede še okoliščine, na podlagi katerih bi moral toženec sklepati, da gre za skupno premoženje, preseglo namene materialno procesnega vodstva.
  • 195.
    VSL Sklep I Cp 1312/2022
    14.9.2022
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00059210
    ZIZ člen 272, 272/1, 273. ZZK-1 člen 73.
    začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - zaznamba začasne odredbe v zemljiški knjigi - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - primerno sredstvo zavarovanja - namen zavarovanja z začasno odredbo - izrek denarne kazni
    V pravno poslovne odločitve pravne osebe, ki ni stranka postopka zaradi zavarovanja zahtevka, da poslovni delež sodi v skupno premoženje, ni dovoljeno posegati in takšne omejitve niso primerno sredstvo za zavarovanja.

    Izdana začasna odredba glede na pravilo o začetku učinkovanja vpisov (73. člen ZZK-1) ne bi mogla učinkovati na vpise ali odločanje o vpisih, katerih učinki bi se začeli pred trenutkom učinkovanja vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, oziroma povedano drugače, začasna odredba nima učinkov na tiste zemljiškoknjižne postopke, ki so se že začeli in v katerih so opravljeni vpisi, ki učinkujejo pred zaznambo začasne odredbe.
  • 196.
    VSL Sodba I Cp 1057/2022
    12.9.2022
    NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00060444
    SPZ člen 8, 105, 105/2. ZVEtL-1 člen 1, 27, 30.
    tožba na izbris vknjižbe - neveljavnost vpisa v zemljiško knjigo - izbris vknjižbe lastninske pravice - del nepremičnine - funkcionalna celota - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - razlika - vsebina posla - predmet pogodbe - zemljiškoknjižno dovolilo - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine
    Zavrnitev tožničinega zahtevka je po presoji pritožbenega sodišča pravilna iz razloga neodpravljive nesklepčnosti. Tožnica namreč zahteva, da se iz zemljiške knjige kot lastnina toženke izbriše del (sporni prostor v izmeri 41 m²), ki bo evidentiran kot posamezni del stavbe na podlagi elaborata za vpis sprememb v kataster, ki ga bo v tem postopku izdelal sodni izvedenec geodetske stroke. Tožnica torej želi, da se na stavbi vzpostavi etažna lastnina, česar pa v tem pravdnem postopku ne more doseči. Postopek vzpostavitve etažne lastnine je poseben nepravdni postopek, v katerem sodelujejo vsi (so)lastniki oz. etažni lastniki in ga ni mogoče omejiti zgolj na en posamezni del stavbe. Za vzpostavitev etažne lastnine tožnica tudi nima podlage v sami pogodbi, saj ta predvideva parcelacijo in ne etažiranje. Parcelacije stavbe na nepremičnini ni mogoča po načelu povezanosti objekta in zemljišča (superficies solo cedit, 8. člen SPZ). Vzpostavitev etažne lastnine pa ureja ZVEtL-1.
  • 197.
    VSL Sklep II Cp 1609/2021
    1.9.2022
    DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00059333
    ZNP člen 19, 20, 20/1, 30, 30/1, 110, 123, 123/2. ZNP-1 člen 22, 22/2. ZIZ člen 110, 192, 192/1, 195, 196, 207, 208, 236. ZZK-1 člen 22-7, 46, 46/2, 98, 98/4, 99. ZSV člen 100b, 100b/4. ZD člen 128, 128/1. SPZ člen 69, 69/1.
    solastnina - pravica zahtevati delitev stvari - civilna delitev - nepravdni postopek za razdružitev solastnine - vpis v zemljiško knjigo - javna dražba nepremičnin - stanovanje v solastnini - prodaja solastne nepremičnine - sklep o domiku - sklep o izvršbi - sodelovanje na dražbi - sklep o izročitvi nepremičnine - zaznamba hipoteke - odtujitev in obremenitev nepremičnine - izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - poplačilo terjatev upnikom - pravni interes prizadete stranke - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - materialni udeleženci nepravdnega postopka - občina
    Tisti, ki misli, da je bil z odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji.

    Pritožnica ima prav, da je namen zaznamovane prepovedi odtujitve in obremenitve v tem, da ima prejemnik pomoči, ki je lastnik premoženja (nepremičnine), le tega tudi v času smrti, da bo lahko dajalec pomoči predlagal omejitev dedovanja. Vendar se pritožbeno sodišče ne strinja s stališčem, da zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v postopku civilne delitve nepremičnine v solastnini ne more biti izbrisana brez poplačila terjatve njenega imetnika ali njegovega soglasja oziroma, kot izhaja iz pritožbenih navedb, celo, da brez tega civilna delitev sploh ni možna.

    V primeru prisilne prodaje nepremičnine, na katere deležu enega od solastnikov ima občina zaznamovano prepoved odtujitve in obremenitve, ki ima za posledico izbris te zaznambe, to premoženje prejemnika socialnega transferja (praviloma) ne bo več predmet njegove zapuščine in s tem pritožnica izgubi zavarovanje svoje terjatve, ne pa tudi same terjatve oziroma možnost zahtevati omejitev dedovanja.
  • 198.
    VSK Sklep CDn 51/2022
    30.8.2022
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
    VSK00072485
    ZZK-1 člen 15a, 40, 147, 149. SPZ člen 8, 107. ZEN člen 10, 95, 95/3.
    vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - zemljiški kataster kot uradna evidenca - vpis stavbe v kataster stavb - zemljiška knjiga - načelo prirejenosti zemljiške knjige in zemljiškega katastra - nastanek etažne lastnine - načelo povezanosti zemljišča in objekta - načelo vrstnega reda vpisov - stanje zemljiške knjige ob vpisu - neusklajenost podatkov - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
    Sodišče v sodnem zemljiškoknjižnem postopku zaradi načela prirejenosti postopkov ne sme presojati vprašanja pravilnosti in zakonitosti odločbe GURS (in torej tudi ne presojati, ali je bila pritožniku v upravnem postopku katastrskih sprememb zagotovljena pravica do izjave) in je tudi ne odpraviti. Če upravna odločba v upravnem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, je nanjo vezano.

    Prenos podatkov med katastrom in zemljiško knjigo se namreč pri prvih vpisih stavbe izvede šele ob vzpostavitvi etažne lastnine v zemljiški knjigi. V predmetni zadevi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče želelo vzpostaviti etažno lastnino, listina, ki je bila podlaga vpisu, ni več ustrezala stanju v katastru in zato vzpostavitve etažne lastnine na njeni podlagi ni mogoče izvesti.
  • 199.
    VSK Sklep CDn 90/2022
    30.8.2022
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00065456
    ZZK-1 člen 43, 43/1, 43/2, 124.
    vknjižba prenehanja pravic zaradi smrti oziroma prenehanja imetnika - smrt imetnika pravice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - listina, ki je podlaga za vpis
    Stališče sodišča, ki ni dovolilo izbrisa pravic, ker v zemljiški knjigi ni vpisan podatek o rojstvu imetnika pravice, ki bi temeljil na listini, ki je podlaga za vpis in ta tudi ni povzet iz centralnega registra prebivalstva, je glede na okoliščine konkretnega primera, ko je že na podlagi listine, ki je bila podlaga za vpis pravice (listina iz leta 1899) evidentno, da sta imetnika pravic rojena pred letom 1900, prestrogo in ni v skladu z namenom zakona, ki je bil v olajšanju izbrisa v primerih, ko gre za oteženo dokazovanje smrti oseb, rojenih pred letom 1900, ki so zagotovo preminule, s tem pa tudi očiščenje neažurnih vpisov v zemljiški knjigi.
  • 200.
    VSL Sodba in sklep I Cp 664/2022
    29.8.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00060821
    SZ člen 113, 113/2, 117, 117/1, 117/2, 117/5, 118, 119, 123, 125, 125/2, 125/3, 125/4, 147, 147/3. SZ-1 člen 166, 176, 176/1. ZPP člen 199, 199/1, 200, 200/1, 200/3. SPZ člen 23, 66, 66/3. ZVEtL-1 člen 19, 19/2, 21, 21/1. ZIZ člen 238, 238/1. ZZK-1 člen 31, 32. ZDen člen 88.
    pravica do odkupa stanovanja - lastninjenje in privatizacija stanovanj - denacionalizacija stanovanjske stavbe - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - pravni interes - stranska intervencija - pravni interes za stransko intervencijo - pravni učinek dejanj intervenienta - nujno sosporništvo - najemna pogodba za nedoločen čas - neprofitna najemnina - pravni naslov - nedokončana etažna lastnina - solastništvo nepremičnine - tožba na sklenitev kupne pogodbe - vpis v zemljiško knjigo - odkupna vrednost - določitev vrednosti spora - odmera stroškov postopka - nedovoljena pritožbena novota
    Predpostavka stranske intervencije je poseben intervencijski interes, ki je podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju tako, da utegne sodba neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj.

    Nedokončana etažna lastnina (nerazdeljena solastnina) ni ovira za privatizacijski odkup. Tožnik ima pravico zahtevati sklenitev kupoprodajne pogodbe v solastninskem deležu, ki pripada toženki, saj njegov zahtevek ne posega v lastninska upravičenja drugih solastnikov tj. naslednikov upravičencev iz postopkov vrnitve podržavljenega premoženja.

    Upravičenci lahko uveljavljajo pravico do nakupa stanovanja z zakonsko določenimi popusti v zakonsko določenem roku. Prekluziven je rok za vložitev zahteve za prodajo stanovanja, ne rok za vložitev tožbe. Ker je postopek za vrnitev podržavljenega/zaplenjenega premoženja predstavljal pravno oviro za odločanje o zahtevi za odkup stanovanja, je šteti, da je zahteva za odkup, ki jo je tožnik podal 13. 11. 1991 ter ponovno 29. 9. 2014, ohranila svoje pravne učinke.
  • <<
  • <
  • 10
  • od 50
  • >
  • >>