OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00092729
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 114, 115, 169, 169/2, 169/2-a, 267, 288, 288/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 6, 6/1, 7, 7/1. ZVPot člen 1a, 1a-4, 22, 22/1, 22/4, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3, 24/1-4. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. OZ člen 5, 87, 87/1, 88, 88/1, 193, 336, 336/1, 344, 346, 347, 347/1. ZZK-1 člen 243.
varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valuta denarne obveznosti (valutna klavzula) - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - alternativnost pogojev - načelo vestnosti in poštenja - pojasnilna dolžnost banke - sklenitvena pogodbena faza - standard profesionalne skrbnosti - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - objektivno merilo - razlaga ZVPot - evropsko pravo - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo prepovedi retroaktivnosti - razvoj sodne prakse - prenovitev (novacija) pogodbe - konverzija - vsebina kreditne pogodbe - tipska pogodba - obveznosti pred sklenitvijo kreditne pogodbe - pogodbeni pogoji - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - sodna praksa Sodišča Evropske unije - učinkovanje ex tunc - ugovor zastaranja - neupravičena pridobitev - kondikcija - zastaranje kondikcijskega zahtevka - kdaj začne zastaranje teči - pravica do dostopa do sodišča - začetek teka zastaralnega roka - vrnitev preplačila - splošni petletni zastaralni rok - zakonske zamudne obresti - pravila vračanja - obseg vrnitve - nepošteni pridobitelj - zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti - glavna in stranska terjatev - pravilo iura novit curia - posledice ničnosti pogodbe - vrnitev prejetega na podlagi nične pogodbe - nadomestilo za uporabo - neveljavnost vknjižbe hipoteke
Za posameznika, ki je pogodbena stranka nične pogodbe, zastaralni rok lahko prične teči šele, ko bi potrošnik moral ali mogel vedeti ne samo za dejanske okoliščine, na katerih temelji zatrjevana ničnost sklenjene pogodbe, ampak tudi za nepoštenost oziroma ničnost pogodbenega pogoja.
Če bi se kreditni instituciji v primeru, ko je kreditna pogodba o hipotekarnem kreditu v celoti nična, ker po odpravi nepoštenega pogoja ne more več obstajati, priznala pravica, da od potrošnika zahteva nadomestilo, ki presega vračilo kapitala, izplačanega iz naslova izpolnitve te pogodbe, in po potrebi plačila zamudnih obresti, bi to lahko ogrozilo odvračalni učinek, ki se želi doseči z Direktivo 93/13.
Banka se je že ob sklenitvi pogodbe morala in mogla zavedati posledične hibnosti pogodbe, kakor tudi tega, da je na podlagi tako hibne pogodbe upravičena zahtevati, kot je bilo to pojasnjeno že zgoraj, le vračilo posojenega kapitala, izplačanega iz naslova izpolnitve te pogodbe, in po potrebi plačilo zamudnih obresti. V smislu 193. člena OZ je tako banka nepoštena že vse od trenutka, ko začne pridobivati denarne zneske, ki presegajo denarni znesek, do katerega je upravičena. Posledica bankine nepoštenosti je plačilo zamudnih obresti od trenutka, ko je take (presežne) denarne zneske prejela.
etažna lastnina - zemljiškoknjižni predlog - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - predlog za vpis v zemljiško knjigo - odločanje po stanju ob začetku zemljiškoknjižnega postopka
Davek na promet nepremičnin (še) ni bil odmerjen, pa tudi ne plačan. Zato je sodišče pravilno zaključilo, da niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in je skladno z določbo prvega in drugega odstavka 236. člena ZZK-1 hkrati zavrnilo predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice.
Omejitev iz 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1, da je vknjižbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe praviloma mogoče izbrisati le, če je bilo proti njej vloženo izredno pravno sredstvo in je bila odločba nato razveljavljena ali spremenjena, je mogoče preseči, kadar so podane izjemne okoliščine, ko je bila sodna odločba npr. izdana po aktivnem nepoštenem ravnanju stranke, ne pa v primeru, ko je tožnik sodeloval v postopku, v katerem je bila odločba izdana.
zemljiška knjiga - prekinitev postopka - odločanje o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka - zapuščinski postopek - načelo začetka učinkovanja vpisov - oblikovalni učinek vpisa v zemljiško knjigo - načelo pravnega prednika - načelo vrstnega reda vpisov
ZZK-1 sicer nima izrecne določbe o prekinitvi postopka, vendar že iz temeljnih določb zakona izhaja, da prekinitev, kakršno predlaga predlagateljica ne bi vplivala na možnost dovolitve vpisa. Po določbi 147. člena ZZK-1 namreč zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člen). Posledica povedanega je, da zemljiškoknjižno sodišče ne more upoštevati naknadno spremenjenega stanja vpisov, ki bi temeljilo na kasneje izdanem dodatnem sklepu o dedovanju.
izbrisna tožba - neveljavna vknjižba lastninske pravice - ničnost prodajne pogodbe - izstavitev zemljiškoknjižne listine - zavezovalni pravni posel - nepravnomočna sodba - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - dobra vera kupca - večkratna prodaja nepremičnine
V predmetnem postopku je bilo ključno vprašanje veljavnosti vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini z ID znakom parcela 000/5 na ime petega toženca, ki je bilo odvisno le od vprašanja veljavnosti Prodajne pogodbe z dne 1. 4. 2021, ne pa tudi od veljavnosti zavezovalnega posla (sprejema ponudbe in odobritve posla), sklenjenega med tožnikom in prvimi štirimi toženci v letu 2015.
Izvršitev sodbe P 13/2019 je postala nemogoča prav zaradi ravnanja tožencev, s predmetno tožbo pa je tožniku zagotovljeno pravno varstvo zoper takšno ravnanje (prim. četrti odstavek 243. člena ZZK-1) oziroma vzpostavitev takšnega ZK stanja, ki bo omogočilo izvršitev omenjene sodbe.
OZ člen 507, 512, 512/1, 512/2. ZZK-1 člen 6. ZSReg člen 8, 8/5. SPZ člen 66, 66/3.
ugotovitveni zahtevek in zahtevek na razveljavitev pogodbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - nezazidano stavbno zemljišče - kršitev zakonite predkupne pravice - predkupni upravičenec - publicitetni učinek vknjižbe - prepozna tožba - dopuščena revizija - primerljiva zadeva iz sodne prakse - subjektivni rok za uveljavljanje predkupne pravice - začetek teka subjektivnega roka za tožbo - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Subjektivni rok za izpodbijanje pogodbe, s katero je bila predkupnemu upravičencu kršena predkupna pravica, prične teči šele, ko se predkupni upravičenec seznani s pogodbenimi pogoji, in ne že, ko je seznanjen s kršitvijo predkupne pravice. Da gre za logično razlago izhaja tudi iz vsebine drugega odstavka 512. člena OZ, kjer rok v primeru, da je predkupni upravičenec obveščen o napačnih pogojih prodaje, začne teči od dne, ko je predkupni upravičenec zvedel za prave pogodbene pogoje.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je bil tožnik, kot potrjuje korespondenca z drugim tožencem in njegovim sinom, najmanj od 28. 2. 2022 seznanjen, da je prva toženka nepremičnino prodala drugemu tožencu. Vendar pa zgolj vedenje o osebi kupca še ne pomeni seznanjenosti z vsebino prodajne pogodbe in njenimi pogoji. Ker toženki nista podali trditvene podlage, da bi bil tožnik takrat ali kadarkoli pred pridobitvijo prodajne pogodbe iz zbirke listin seznanjen z vsemi bistvenimi sestavinami prodajne pogodbe, tudi datum 28. 2. 2022 ne more predstavljati pravega časovnega trenutka za pričetek teka subjektivnega šestmesečnega roka iz prvega odstavka 512. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00090780
SPZ člen 219, 219/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-8. ZPP člen 8.
prepoved vznemirjanja lastninske pravice - nasutje dovozne poti - vzdrževanje služnostne poti - vzdrževanje služnostne poti za normalno izvrševanje služnosti - dopustnost posega v lastninsko pravico - prenehanje služnosti - služnost vožnje - obstoj druge poti - koristnost služnosti - redno izvrševanje služnosti - neprimernost služnosti
Že splošne življenjske izkušnje povedo, da mora biti služnostna pot za vožnjo z vsemi vozili utrjena do mere, ki omogoča varno vožnjo. Zadevna pot pred sporno sanacijo tega po prepričljivi dokazni ugotovitvi sodišča ni omogočala: na njej so bile globoke blatne kolesnice, peska pa skoraj nič več, tako da so avtomobili obtičali. Da bi bilo pot mogoče usposobiti z milejšim posegom kot z nasutjem, tožnik ni trdil. Zadevni poseg ni čezmeren, pot tudi po nasutju ostaja kolovoz, na katerem se že spet razrašča trava.
Vse od ustanovitve služnosti je poleg služnostne poti v uporabi še druga pot, a služnostna ostaja koristna, saj je preprostejša od druge poti in zahteva manj napora. Primerjavo obeh poti je sodišče prav opravilo glede na nujno normalno stanje, to pa je stanje služnostne poti ob pravno dopustnem vzdrževanju.
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5, 12, 31. ZFPPIPP člen 342, 342/3.
identifikacijska oznaka nepremičnine - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo - vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - javna dražba v stečajnem postopku - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku
Nepremičnine se v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom (12. člen ZZK-1). Identifikacijski znak stavbe ali njenega posameznega dela je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v katastru stavb (5. točka prvega odstavka 3. člena ZZK-1). Identifikacijska oznaka dela stavbe je šifra katastrske občine (v danem primeru 0000), številka stavbe (v danem primeru 304) in številka dela stavbe (v danem primeru 4). Nepremičnina, ki je predmet razpolagalnega posla, je določena (individualizirana) tako, da je označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo. Identifikacijska oznaka nepremičnine v izpodbijanem sklepu (ID znak: del stavbe 0000 - 304 - 4) se ujema z identifikacijsko oznako nepremičnine v zemljiški knjigi, kot to izhaja tudi iz zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga je predložil sam pritožnik. Ker mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (prvi odstavek 31. člena ZZK-1), je izpodbijani sklep, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca (tretji odstavek 342. člena ZFPPIPP), pravilen. ID številka 0000000 je le enolični identifikator, ki služi identifikaciji vpisa v informacijskem sistemu zemljiške knjige. Zato o neskladju identifikacijskih številk nepremičnine ni mogoče govoriti.
vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo - izvedene stvarne pravice - prenos hipoteke - vzpostavitev etažne lastnine - prehod hipoteke - sporazum o delitvi solastnine - soglasje imetnika pravice - hipotekarni upnik
Predlaganega vpisa brez soglasja hipotekarnih upnikov ni mogoče dovoliti. Gre za položaj iz drugega odstavka 108. člena SPZ, ki določa, da v primeru, če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s stvarno pravico, lahko sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino določa, da ta preide samo na nekatere posamezne dele zgradbe, če s tem soglaša imetnik te pravice. Ugotovitev, da konkretni sporazum nujno potrebnega soglasja ne vsebuje, ni prerekana.
ugotovitev obstoja služnostne pravice - služnost vožnje za potrebe kmetijskih zemljišč - priposestvovanje stvarne služnosti - skrbnost pridobitelja - dejansko izvrševanje služnosti - občasno izvrševanje služnosti - služnostna pot - opis poteka služnostne poti - opredelitev služnostne trase v izreku - natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti - odprava neskladnosti - sodbe ni mogoče preizkusiti
Če gre za tako služnost, kjer izvrševanje ni vezano na trajne objekte, temveč se izvršuje le občasno, kot narekuje potreba po poljedelskih delih, je treba meje izvrševanja služnosti označiti tako, da ne prihaja do poljubne uporabe služečega zemljišča, ko lastnik gospodujočega zemljišča vozi enkrat tako in drugič drugače, po možnosti v kolobarskem ciklusu prek zasejane kulture. V takih praviloma podeželskih okoljih je treba zato prostorske meje opredeliti z navedbo posameznih točk, na katerih pot spremeni smer, prav tako tudi razdaljo med temi točkami (širino poti), tudi če stranke in vaščani vedo, kje poteka služnostna pot.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00089595
ZKN člen 4, 18, 18/1, 54, 84, 84/1, 84/3, 160. ZZK-1 člen 14, 19. ZPP člen 333, 333/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 343, 343/2.
priposestvovanje stvarne služnosti poti - služnost hoje in vožnje - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec geodetske stroke - ogled na kraju samem - katastrski elaborat - katastrski vpis - način izvrševanja služnosti - potek služnostne poti - opis poteka služnostne poti - opredelitev služnostne trase v izreku - natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti - izpodbijana sodba brez razlogov o odločilni dejstvih - kršitev pravice do izjavljanja v postopku - zmotna uporaba materialnega prava - prepozna dopolnitev pritožbe
V sodni praksi je že zavzeto stališče, da mora biti skladno s 14. in 19. členom ZZK-1 oboje, torej vsebina in prostorske meje izvrševanja služnosti, natančno opisano, in sicer posebej v situacijah, ko izvrševanje služnosti ni vezano na trajne infrastrukturne objekte. Vsebina pravnega standarda "natančnega opisa prostorskih meja služnosti" pa je odvisna od okoliščin posamezne zadeve, pri čemer zahtevani minimum tega opisa zagotovo predstavlja najmanj širina služnostne poti in točna lokacija, na kateri služnostna pot spremeni smer. Dejstvo, da je pot pravdnim strankam znana, ne pomeni, da je njen opis v izreku sodne odločbe lahko manj natančen. Opis služnostne poti v izreku sodne odločbe mora bralcu, ki ni seznanjen s stanjem poti v naravi, omogočati jasno predstavo glede tega, kje ta pot poteka.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00088533
ZIZ člen 168, 211, 239, 240, 243, 244. ZKN člen 14, 141, 145. URS člen 23.
predlog za zavarovanje terjatve - nevknjižena nepremičnina - zapisnik o rubežu nepremičnine - vpis v zemljiško knjigo - lastništvo nepremičnine - pravica do sodnega varstva - pravica do izvršbe - podatki gurs - zemljiška knjiga - kataster stavb - centralni register prebivalstva - register nepremičnin - zastavna pravica na nepremičnini - smiselna uporaba - pravica do učinkovitega sodnega varstva - materialno procesno vodstvo
ZIZ v 168. členu določa dokazno pravilo - lastništvo nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo in se ne more dokazovati s katerimkoli dokaznim sredstvom, temveč le s podatki o lastništvu iz zemljiške knjige, v primeru, če pa je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, pa mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice. Če upnik te listine nima, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Glede nepremičnin, ki pa niso vpisane v zemljiški knjigi, pa 168. člen ZIZ napotuje na uporabo 211. člena ZIZ, ki določa, da mora upnik v predlogu za izvršbo navesti vse potrebne podatke za identifikacijo nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, vendar to ne izključuje obveznosti sodišča, da sodišče ne bi preizkusilo lastništva nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiški knjigi glede na uporabo prvega odstavka 32. člena ZIZ, po katerem je lahko predmet izvršbe le dolžnikova stvar. Uradni preizkus lastništva, ki ga je zakonodajalec naložil izvršilnemu sodišču za nepremičnine, ki so v zemljiški knjigi vpisane, mora zato toliko bolj veljati za nevpisane nepremičnine, saj pri teh obstaja večja nevarnost, da se poseže v pravice tretjih. Zato upnik ne sme biti postavljen v bolj ugoden položaj glede dokazovanja dolžnikovega lastništva od tistega, ki predlaga izvršbo na nevpisano nepremičnino. Če sodišče uradnega preizkusa ne bi opravilo in bi slepo sledilo upničinim podatkom o lastništvu in obsegu nevpisane dolžnikove nepremičnine, pravica upnice do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS, ki vsebuje tudi pravico do izvršbe, ne bi odtehtala tveganja, da se lahko poseže v premoženje ali pravne koristi tretjih oseb. Zato je sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva dolžno paziti tudi na ta pogoj.
ZKN v 14. členu določa, da se podatki o lastništvu v kataster nepremičnin prevzemajo iz zemljiške knjige, nato pa osvežujejo iz centralnega registra prebivalstva ali poslovnega registra prebivalstva. Poleg podatkov o lastnikih prevzetih iz zemljiške knjige, pa se v katastru nepremičnin na podlagi 141. in 145. člena ZKN za dele stavb vodijo tudi t.i. "posebni podatki o lastniku" oz. t.i. registrski lastnik. Posebni podatki o lastniku dela stavbe se vodijo v primeru, ko so bili le-ti vpisani v register nepremičnin ob prevzemu podatkov v kataster nepremičnin in so različni od lastnikov na povezani parceli in za tako stavbo ni bila vzpostavljena etažna lastnina ali stavbna pravica. Registrski lastnik v katastru nepremičnin po oceni sodišča prve stopnje tako ne pomeni nujno pravega lastnika nepremičnine.
Registrski lastnik je lastnik, ki je prevzet iz registra nepremičnin. S tem, ko je upnica predložila izpis, da je stavba vpisana v register nepremičnin (REN), iz tega pa izhaja, da ima stavba 6 delov, pri enem od teh pa je iz evidence GURS kot registrski lastnik vpisan dolžnik, je zadostila pogojem za zavarovanje na nevknjiženi nepremičnini in zato ni podlage za zahtevo sodišča, da mora upnica predložiti še verigo pogodb, na podlagi katerih bi se lahko vknjižila lastninska pravica na dolžnika. Zato upnici ni mogoče odreči zavarovanja njene denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini iz razlogov, ko jih je navedlo sodišče prve stopnje.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00088007
SZ-1 člen 5, 5/2, 5/4, 20, 21. SPZ člen 105, 105/2, 105/3. ZVEtL-1 člen 23. ZZK-1 člen 3, 3/2, 3/2-4.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - skupni del stavbe - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - namembnost prostorov - pohodna terasa - streha - funkcionalnost stavbe - razlaga zakonskih določb - sodna praksa Vrhovnega sodišča
Odločitev sodišča prve stopnje je posledica pravilne materialnopravne razlage in vrednotenja 20. člena SZ-1 in 21. člena SZ-1 ter drugega in četrtega odstavka 5. člena SZ-1, ki ob upoštevanju pravne teorije in sodne prakse, določa funkcionalnost kot vrednostni temelj, s katerim se opredeljuje pravni institut posebnih skupnih delov zgradbe, ki so namenjeni skupni rabi več lastnikov posameznih delov. Zato je mogoče dilemo, ali neki element spada v posamezni skupni del ali med skupne dele, rešiti z njegovo namembnostjo. Namenska raba je torej osrednja sestavina vrednotenja, na podlagi katere posamezni etažni lastnik izkaže interesni in vrednostni temelj za uporabo posebnega skupnega dela - gre za enega ključnih dejavnikov, ki določa, kako lahko vsakokratni lastnik uporablja posamezni del. Namembnost spornega dela je v pohodni terasi, do katere je možen dostop le iz stanovanja št. 3. Gradbeni elementi, ki se nahajajo pod teraso in nad stropom stanovanja št. 2, so skupni del zgradbe, zato ni pravne podlage, ki bi dopuščala, da bi se za posebni skupni del zgradbe št. 6 vzpostavila solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov stanovanju št. 2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00088719
ZVEtL-1 člen 3, 23, 23/2, 41. SPZ člen 7, 8, 18, 18/1. ZZK-1 člen 11. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 7, 7/1, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
skupno pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - načelo povezanosti zemljišča in objekta - samostojen predmet stvarnih pravic - parcela - pomožni objekti - garaža kot pomožni objekt - pritožbene novote - pritožbene novote v nepravdnem postopku
ZVEtL-1 ureja postopek za vzpostavitev etažne lastnine na stavbah, ne na kakšnih drugih objektih, ki niso stavbe. To, ali je sporni objekt samostojna stavba, je prvo dejstvo, ki ga mora sodišče prve stopnje ugotoviti, da lahko pravilno uporabi določbe ZVEtL-1. Pomožni objekti oziroma objekti zunanje ureditve (drugi odstavek 23. člena ZVEtL-1), kot na primer zunanje garaže, namreč načeloma nimajo svojega pripadajočega zemljišča.
Zaradi načela povezanosti zemljišča in objekta je predmet stvarnih pravic v primeru, ko na objektu ni vzpostavljena etažna lastnina oziroma ustanovljena stavbna pravica, zemljiška parcela, na kateri objekt stoji.
Kljub temu, da za prekluzije pritožbenih novot v predlagalnih postopkih, kot je obravnavani, glede na namen teh postopkov, ne veljajo enako strogi kriteriji kot v pravdnem postopku, pa morajo biti navedbe, ki jih udeleženci prvič podajajo v pritožbenem postopku, vseeno konkretizirane in substancirane.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00087612
ZIZ člen 272, 272/2. ZZK-1 člen 70, 70/4.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - vpis zaznambe prepovedi - solastna nepremičnina - prodaja dela nepremičnine - nameravana prodaja - vpis lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu - učinki zaznambe vrstnega reda
Sodišče je pravilno ugotovilo, da vpisana prepoved obremenitve ali odtujitve nepremičnine toženkama onemogoča uveljavljanje pravice razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom in prenos na novega upravičenca. Vendar pritožba pravilno opozarja, da sta toženki lahko z zaznambo vrstnega reda razpolagali že pred izdajo začasne odredbe, s čimer pa niti tožnik in niti sodišče ne moreta biti seznanjena. Morebitni novi upravičenec zaznambe vrstnega reda lahko kadarkoli do izteka njene veljavnosti vknjiži lastninsko pravico v zaznamovanem vrstnem redu. V tem primeru poznejša prepoved odtujitve ali obremenitve ne more izničiti učinkov razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom.
pomotni vpis - poprava pomotnega vpisa - pogoj za popravo pomotnega vpisa - soglasje osebe, za katero bi poprava pomotnega vpisa lahko imela pravne posledice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Poleg ostalih zakonskih pogojev je poprava pomotnega vpisa dovoljena, če je v času začetka tega postopka kot imetnik pravice še vedno vpisana oseba, proti kateri učinkuje ta vpis. Če pa je bila pravica prenesena na novega imetnika, na podlagi vpisa, ki je začel učinkovati pred učinkom popravnega vpisa, pa popravni vpis proti tej osebi ni več dovoljen. Izjema velja v primeru, če nov imetnik pravice, za katerega bi odprava pomote imela posledice, s popravo soglaša. Gre za eno od izpeljav načela formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00088331
SPZ člen 237, 237/1, 241, 241/2, 248. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi - plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - pravica služnosti stanovanja - pasivna legitimacija - zavezanec za plačilo stroškov - stroški uporabe - odpoved služnostni pravici - izbrisno dovoljenje - prenehanje služnosti stanovanja - konstitutivni učinek - izbris iz zemljiške knjige - vpis v zemljiški knjigi - izpodbijanje dejanskih ugotovitev - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Po prvem odstavku 237. člena v zvezi z 248. členom SPZ upravičenca do služnosti stanovanja bremenijo vsi stroški rabe kot tudi stvarna bremena in javne dajatve, ne glede na korist, ki jo ima od užitka stanovanja zavezanec za plačilo teh stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00087770
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 44, 44/3, 45, 52, 52/1, 53. ZNP člen 33, 33/2. ZDen člen 88. ZZK-1 člen 11, 11/2, 14, 14/3, 15b. SPZ člen 11, 11/2, 105, 105/5, 107, 107/1, 127a, 127b, 271, 271/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2, 355, 355/1, 355/2.
pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - lastninska pravica tretjih oseb na podržavljenem zemljišču - nedoločen in nejasen izrek - solastnina - vpis stavbe in njenih delov v zemljiško knjigo - povezane nepremičnine - denacionalizacija - denacionalizacijska odločba - ničnost upravne odločbe - prekinitev postopka - zakonita stavbna pravica - odkupna pravica na pripadajočem zemljišču - dobrovernost
Če gre za pripadajoče zemljišče k določeni stavbi, vpis solastnine v korist poimensko določenih predlagateljev na tem zemljišču ni mogoč.
ZZK-1 člen 38, 38/3, 146, 148, 148/1, 148/1-5. SPZ člen 66, 66/3.
zemljiškoknjižni postopek - stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka - predhodni preizkus zemljiškoknjižnega predloga - pogoji za dovolitev vpisa - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - izpolnjevanje pogojev za vpis - listine, ki so podlaga za vpis - zakonita predkupna pravica solastnika
ZZK-1 nikjer ne določa, da je potrebno zemljiškoknjižnemu predlogu, ko je predmet pravnega prometa idealni delež na nepremičnini, predložiti še izjavo drugega solastnika, da svoje predkupne pravice ne uveljavlja. Določba petega odstavka 148. člena ZZK-1, na katero se sklicujeta udeleženca v pritožbi, govori o izpolnjenosti drugih pogojev za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon (poudarek sodišča druge stopnje), in je jezikovno jasna. Sankcijo za kršitev prodajalčeve obveznosti, da ponudi nakup svojega deleža drugemu solastniku, mora slednji uveljavljati v pravdi.