spor majhne vrednosti - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - podjemna pogodba (pogodba o delu) - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - odgovornost podjemnika za napake - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - dolžnostno ravnanje upravnika - skrbnost dobrega strokovnjaka kot pravni standard - neizvedba dokaznega predloga - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka
Ker so bila grajana relativno enostavna gradbena dela, se od upravnika tudi ni pričakovalo, da bi pred plačilom obveznosti za ugotavljanje napak angažiral sodnega izvedenca ali posebnega strokovnjaka in s tem povzročil nesorazmerno visoke stroške etažnim lastnikom. Ker ostali etažni lastniki oziroma nadzorni odbor ob prevzemu in pregledu del takšnih napak niso uveljavljali, tožnica pa jih sama ni zaznala, je morala opraviti plačilo izvajalcu. Neskrbnega ravnanja ali ravnanja v nasprotju z interesi etažnih lastnikov ji ob opisanem ni mogoče očitati.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razpis naroka - zamuda na narok - preložitev naroka - upravičen razlog za zamudo - vabilo - naslov sodišča - drug naslov - sprememba naslova med pravdo - dejanska zmota - dolžna skrbnost odvetnika - predlaganje dokazov - dokazno breme
Ob dodatnem upoštevanju narave zadeve bi okoliščine, ki jih je zatrjevala toženka, lahko utemeljevale upravičen razlog za zamudo. Ker pa za svoje navedbe ni predlagala dokazov, je odločitev o zavrnitvi predloga pravilna.
V obravnavani zadevi je predmet tožbe objava popravka v mediju. Gre za izraz ustavno varovane pravice do popravka, kot jo zagotavlja 40. člen Ustave RS. Njeno bistvo je v tem, da ima vsakdo pravico odzvati se na obvestilo, objavljeno v mediju, s katerim je bila prizadeta njegova pravica ali interes. Namen pravice do popravka se lahko doseže le s hitrim, ažurnim odzivom na objavljeno obvestilo. Temu načelu so prilagojena specialna postopkovna pravila, ki jih za obravnavani postopek predpisuje ZMed v členih 33 do 41.
Ob različnih podatkih glede odgovornega urednika, na katere sta naletela tožnika, jima ob dvomu ni mogoče očitati premajhne skrbnosti, ker sta zahtevo za objavo popravka naslovila na odgovorno urednico, ki je bila razvidna iz razvida medijev.
ZPP člen 7, 8, 212, 214, 216. SZ-1 člen 94. OZ člen 190.
najemno razmerje - najemna pogodba - obveznosti najemodajalca - neporavnane obveznosti do najemodajalca - kršitev najemne pogodbe - neplačevanje najemnine in stroškov - prenehanje najemnega razmerja - obveznosti najemnika - vrnitev stanovanja - vrnitev v prejšnje stanje - čiščenje prostorov - poškodovanje tuje stvari - popravilo poškodovane stvari - odtujitev stvari, dane v najem - kršitev procesnega prava - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - dejanska trditvena in dokazna podlaga - prosti preudarek - obrazložitev dokazne ocene - opredelitev do izjave - opredelitev do dokazov - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine
Toženka je s tem, ko stanovanja ni predala v takšnem stanju, kot ga je prejela, kršila najemno pogodbo.
Toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da ni podane ne krivde ne protipravnosti njenega ravnanja. Ker ni skrbela za primerno čistočo stanovanja, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da je ravnala malomarno (krivdno). S tem, ko je opustila dolžno skrbnost, pa je obenem ravnala protipravno, saj je možnost nastanka škode predvidljiva posledica njene opustitve. Elementa krivde in protipravnosti se namreč pri opustitvenih ravnanjih tesno prepletata.
ZPPP člen 18, 18/3. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 7, 7/1, 7/1-1.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča
Sodišče, ki odloča v sporu, na pristojnost iz 18. člena ZPP (tudi na mednarodno pristojnost iz tretjega odstavka citiranega člena) pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti. Preizkusi jo na podlagi navedb v tožbi, na podlagi navedb tožene stranke iz odgovora na tožbo (in morebitnega odgovora nanj, če toženka ugovarja pristojnosti sodišča R Slovenije) in na podlagi dejstev, ki so mu znana.
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2.. ZPP člen 7, 212.
plačilo plače - dodatek za delo v rizičnih razmerah - epidemija - trditveno in dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava
Toženec je za vtoževano obdobje tožniku izplačal dodatek iz 11. točke prvega odstavka 39. člena KPJS v višini 65 % osnovne plače delovnega mesta za 85 % opravljenih ur dela. Zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo preostalih 15 % opravljenih ur dela je obrazložilo s tem, da ima delodajalec na podlagi 39. člena KPJS pravico odločiti, da dodatka delavcem ne bo izplačeval za ves delovni čas in hkrati določiti delo, ki se opravlja v rizičnih razmerah in časovni obseg opravljanja tega dela. To je toženec storil s Sklepom o določitvi del in nalog, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela in časovnega obdobja opravljanja del in nalog v nevarnih pogojih, v katerem je za vse magistre farmacije, ki delo opravljajo v lekarni, določil, da delo v nevarnih pogojih predstavlja tisto delo, ki je vezano na neposreden stik z uporabniki storitev in obsega 85 % delovnega časa. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta Sklep sam po sebi še ne predstavlja podlage za zaključek, da je tožnik opravljal delo v nevarnih pogojih res le 85 % delovnega časa in da nasprotnega ni mogoče dokazati. Sklep je splošne narave in kot tak ne more avtomatično izključiti možnosti, da so delavci dejansko opravili v nevarnih pogojih delo v večjem obsegu, kot ga predvideva Sklep.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00057971
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 25, 26. Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije člen 122, 122/2, 124, 125, 125/3, 125/4, 125/4-b, 125/5, 129, 129/1, 189, 189/1. ZIL-1 člen 47, 48, 48/1, 48/1-d. ZMZPP člen 62. ZPP člen 185.
ugotovitvena tožba - kršitev znamke - pristojnost slovenskega sodišča - blagovna znamka EU - litispendenca - dogovor o pristojnosti - sprememba tožbe - smotrnost za dokončno ureditev razmerja - res iudicata - objektivne meje pravnomočnosti - nesklepčnost - pavšalne trditve - predhodna uporaba blagovnih znamk - kršitev človekovih pravic - pavšalni pritožbeni očitki
Bruseljska uredba v členu 25. določa tihi ali izrecni dogovor o pristojnosti, na kar se sklicuje tudi četrti odstavek 125. člena Uredbe EUTM, ki določa, da se člen 25. Bruseljske uredbe uporabi, če stranke soglašajo, da ima pristojnost drugo sodišče za blagovne znamke EU, oziroma se člen 26. Bruseljske uredbe uporablja, če toženec potrdi navzočnost na drugem sodišču za blagovno znamko EU.
Glede na to, da je tožeča stranka, ki ima sedež v Albaniji, vložila tožbo zoper toženo stranko, ki ima prav tako sedež v Albaniji, v Sloveniji, in upoštevaje, da se je tožena stranka spustila v spor in ni ugovarjala sodne pristojnosti slovenskega sodišča, je moč zaključiti, da je podana situacija iz b. alineje četrtega odstavka 125. člena Uredbe EUTM in je za sojenje v tem sporu pristojno slovensko sodišče.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 118, 118/2.. OZ člen 86, 86/1.. KZ-1 člen 251, 251/1, 257.
izredna odpoved delodajalca - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - seznanitev z odpovednim razlogom - ravnatelj - ničnost pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila
Tožnik je bil pri toženki zaposlen skoraj dvajset let, ob odpovedi je bil star 61 let, po izobrazbi je profesor športne vzgoje. Po prenehanju delovnega razmerja pri toženki se je zaposlil pri drugem delodajalcu, v času odločanja sodišča prve stopnje ni bil zaposlen. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da njegove možnosti za novo zaposlitev niso tako dobre, kot navaja toženka. Njenim navedbam, ki jih ponavlja v pritožbi, da tožnik nove zaposlitve ne išče, ki so na ravni domnev, utemeljeno ni pripisalo večje teže. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je ustrezno denarno povračilo v višini desetih plač.
ZPP člen 318, 318/1, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7.. ZDR-1 člen 131, 131/1, 131/4, 161, 161/1.
zamudna sodba - sorazmerni del regresa za letni dopust - terjatve iz delovnega razmerja - vloga v tujem jeziku - nedovoljen pritožbeni razlog
Toženka je 8. 9. 2021 vložila vlogo z istega dne. Vloga ni v slovenskem jeziku. Sodišče prve stopnje je po pozivu na popravo, na katerega se toženka ni odzvala, izdalo sklep z dne 5. 10. 2021, s katerim je vlogo zavrglo. Sklep je pravnomočen (sklep VDSS Pdp 607/2021 z dne 25. 11. 2021). Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da toženka na tožbo ni odgovorila. Njene pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vlogo z dne 8. 9. 2021, so, ker je sklep o zavrženju pravnomočen, neupoštevne (pa tudi sicer neutemeljene; nobene podlage ni, da bi sodišče iz vloge v tujem jeziku razbiralo besede, ki imajo določen pomen tudi v slovenščini).
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je toženka s plačilom zneska 168,00 EUR plačala sodno takso po tar. št. 2321, torej za pritožbo zoper odločitev o denarnem zahtevku tožnika v izpodbijani zamudni sodbi in sklepu. V preostalem delu, v katerem se pritožba nanaša na odločitev v sporu o prenehanju delovnega razmerja, pa je utemeljeno izdalo izpodbijani sklep, s katerim je pritožbo štelo za delno umaknjeno. Toženka mu v pritožbi neutemeljeno očita, da je ni pozvalo na opredelitev, na kaj se nanaša plačana sodna taksa, saj je to iz samega zneska jasno razvidno.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. ZPP člen 7, 8, 286, 286a, 286a/1, 286a/4, 339, 339/2, 339/2-8.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prekluzija - novi dokazi - opravičljiv razlog za prepozen dokazni predlog - poziv sodišča
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da bi moral tožnik ob ustrezni skrbnosti navedbe v zvezi z izpiskom TRR (in dokaz) podati toliko časa pred narokom, da bi se toženka lahko do njih opredelila, najmanj pa toliko časa, da zaradi tega ne bi bila potrebna preložitev naroka. Sodišče lahko v skladu s prvim odstavkom 286a. člena ZPP strankam tudi med glavno obravnavo s pisnim pozivom naloži, da v roku, ki ga določi, odgovorijo na posamezna vprašanja glede okoliščin, ki so pomembne za odločitev, dodatno obrazložijo predhodne navedbe, predlagajo dodatne dokaze, se izjavijo o navedbah nasprotne stranke itd., vendar tak poziv ni obligatoren, kar še zlasti velja ob dejstvu, da je tožnika zastopala kvalificirana oseba. Ker je šele na zadnjem naroku navajal nova dejstva in predložil nov dokaz, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da nekrivda tožnika ni podana.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Ker je bil tožnik z obveznostjo registriranja in prepovedjo izhoda iz obrata seznanjen, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je dne 18. 4. 2021 storil dve kršitvi, ker ni registriral svojega izhoda med delom in ker je registriral izhod E. E., s tem pa je lažno prikazoval svojo in E. E. prisotnost na delu. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik s tem ravnanjem kršil določbo 9. člena Pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 2. 2018, po katerem je obvezan vestno, strokovno, pravočasno in kakovostno opravljati delo po navodilih delodajalca oziroma nadrejenega delavca na delovnem mestu, za katerega je sklenjena pogodba in v času ter na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, ob upoštevanju organizacije dela in poslovanja pri delodajalcu.
gospodarski spor majhne vrednosti - opravljanje upravniških storitev - stroški obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe - sklepčnost tožbe - pavšalne pritožbene navedbe - stroški upravljanja in vplačila v obvezen rezervni sklad - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti
Pri zahtevkih za plačilo upravniških stroškov obstaja ustaljena sodna praksa, da mora tožeča stranka za sklepčnost tožbe navesti, katere stroške iztožuje, za katero obdobje in način oz. ključ delitve stroškov po posameznih postavkah.
Tožeča stranka v tožbi ni zatrjevala, da bi stroške dobaviteljem storitev plačala iz lastnih sredstev, temveč je to navedla šele v svoji drugi pripravljalni vlogi (po ugovoru tožene stranke glede aktivne legitimacije v odgovoru na tožbo), kar je prepozno.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 227, 227/5, 258, 258/2, 337, 337/1.. ZDR-1 člen 131, 131/1.
terjatve iz delovnega razmerja - voznik - pritožbene novote - sorazmerni del regresa za letni dopust - stroški mediacije - dnevnice za delo na službeni poti - nepredložitev listinske dokumentacije
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju števila in trajanja voženj, od česar je odvisna odločitev o zahtevku za plačilo dnevnic, pravilno poleg dejstva, da toženec ni predložil potnih nalogov (zaradi česar je štelo, da je njihova vsebina takšna, kot zatrjuje tožnik; peti odstavek 227. člena ZPP), upoštevalo vsebino tožnikove izpovedi, s katero je potrdil svoje navedbe. Toženec bi s predložitvijo potnih nalogov dokazoval svoje ugovore iz odgovora na tožbo glede števila delovnih dni v posameznem mesecu in trajanja voženj, na kar ga sodišče prve stopnje niti ni bilo dolžno posebej opozarjati.
Dejanja, v konkretnem primeru zadržanje določenega dela gotovine zase, storjena zoper istega oškodovanca, ki so neločljivo povezana z obdolženčevim naklepom oziroma jih od vsega začetka povezuje obdolženčev jasen cilj pridobiti si premoženjsko korist, pomenijo eno kaznivo dejanje in ne nadaljevanega kaznivega dejanja. Izvršitveno ravnanje po prvem odstavku 209. člena KZ-1, ki se lahko stori med drugim le pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ima oporo že v zakonskem besedilu in smiselni razlagi zakonskega dejanskega stanu ob upoštevanju pogojev, da so dejanja časovno in prostorsko ozko povezana, da so storjena z enotnim naklepom oziroma izražajo enotnost volje in da so usmerjena v kršitev iste pravno varovane dobrine. V takšnih primerih posamezna dejanja sicer pomenijo uresničenje zakonskih znakov kaznivega dejanja, pri čemer pa ponavljajoča ravnanja pomenijo zgolj kvantitativno povečanje (znotraj) istega neprava oz. obsega protipravnosti in so tako življenjsko gledano le del enotne kriminalne dejavnosti, ki predstavlja eno kaznivo dejanje. Za opredelitev, da gre za eno kaznivo dejanje, mora obstajati več povezovalnih okoliščin, iz ravnanj storilca pa mora izhajati taka homogenost njegovega ravnanja, da bi delitev posameznih njegovih ravnanj na samostojno kaznivo dejanje nasprotovala vsebini samega življenjskega dogodka tudi v smislu materialnih kazenskih določb.
ZPP člen 325, 327, 327/3.. ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 110, 110/1, 110/1-2, 112.. ZJU člen 93, 93/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - subjektivni rok - predstavnik delavcev - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - zmotna uporaba materialnega prava - pritožba kot predlog za dopolnitev sodbe
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da določba prvega odstavka 85. člena ZDR-1 od toženke terja aktivno ugotavljanje morebitne kršitve, čemur toženka utemeljeno nasprotuje. Po navedeni določbi je opozorilo pravočasno, če je podano najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in v šestih mesecih od nastanka kršitve. Pri tem se šteje, da delodajalec (predstojnik državnega organa) ugotovi kršitev, ko je seznanjen z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo kršitve. To pa je dejansko vprašanje, do katerega se sodišče prve stopnje še ni opredelilo. Glede na navedeno toženka v pritožbi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kdaj je začel teči subjektivni rok za pisno opozorilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00057898
ZKP člen 357, 357-4, 358, 358-3, 372, 372-3, 383, 383/1. KZ-1 člen 34, 54, 90, 90/1, 90/1-4, 91, 91/3, 240, 240/1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
oprostilna sodba - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - nadaljevano kaznivo dejanje - sprememba oprostilne sodbe sodišča prve stopnje - zastaranje kazenskega pregona
Ob upoštevanju tretjega odstavka 91. člena KZ-1 in drugega odstavka 3. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) je desetletni zastaralni rok že potekel.
Podatki o premoženju obsojenca v navedenem obdobju, ki jih je pridobilo sodišče prve stopnje, in sicer da premoženja nima, da ni zaposlen in ne prejema denarnih nadomestil, ter ob tem ko ni podatkov o njegovih prejemkih oziroma virih preživljanja v letu, ko bi moral posebni pogoj izpolniti, sedaj pa prejema denarno socialno pomoč v višini 229,24 EUR mesečno, ne zadostujejo za zaključek, da je bil obsojenec objektivno zmožen izpolniti posebni pogoj.
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da ni pomembno, če je obdolženec drevesa posekal sam, ali pa je to storil kdo drug oziroma če je sploh prišlo do preprodaje lesa, kot je zatrjeval obdolženec in kot naj bi izhajalo iz pogodbe med obdolžencem in družbo X. To je sicer bilo predmet dokazovanja, vendar v situaciji, ko so bila obdolžencu očitana kazniva dejanja po prvotnem obtožnem predlogu z dne 9. 7. 2020, ki pa je bil po izvedenem dokaznem postopku s strani tožilstva spremenjen. Pravna pomembnost dejstev, o katerih naj bi izpovedovala priča B. B. je zato izpuhtela in ugotavljanje okoliščin v zvezi z obdolženčevim nadaljnjim poslovanjem po izvršitvi v tem postopku obravnavanih kaznivih dejanj, ne vpliva na ugotavljanje odločilnih dejstev kaznivih dejanj, ki so mu bila očitana in za katera je bil spoznan za krivega.
Navedba pritožnika, da o dokaznih predlogih na obravnavi ni bilo odločeno, ne drži, ker je iz list. št. 348 (glavna obravnava 26. 11. 2021) razvidno, da so bili dokazni predlogi zavrnjeni, res pa v zvezi s tem ni podane obrazložitve, prav tako navedeno ne izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe. Vendar v izostanku razlogov glede zavrnitve dokaznih predlogov, višje sodišče v obravnavanem primeru ne prepoznava izostanka razlogov o odločilnih dejstvih in s tem bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, temveč kot kršitev določb sedmega odstavka 364. člena (... iz katerih razlogov sodišče ni ugodilo posameznim predlogom strank ...) in petega odstavka 299. člena ZKP (sklepi senata se vselej razglasijo in s kratko obrazložitvijo vpišejo v zapisnik o glavni obravnavi). Tako ugotovljena kršitev pa po oceni višjega sodišča ni vplivala niti na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, prav tako ne na kršitev pravic obrambe.
Zaradi ugotovitve, da so se dokazni predlogi nanašali na pravno nerelevantna dejstva, tudi postopanje sodišča, v katerem je sicer bilo prepoznano kršenje zakonskih določb ZKP, ne more vzpostavljati pravne relevantnosti predlaganih dokazov, saj zaradi neobrazložene odločitve o zavrnitvi le-teh in ob ugotovljeni vsebinski nepomembnosti le-teh, neizvedba in neobrazložitev le-teh tudi ni mogla in ni vplivala na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje.