Že sam ZGD-1 s specialno ureditvijo obveznosti glavnega delničarja v postopku izključitve manjšinskih delničarjev določa obseg pojasnilne dolžnosti glavnega delničarja (zlasti v 386. členu ZGD-1) ter predpostavlja interese, ki jih imajo manjšinski delničarji v tem postopku izključitve, in ti so vezani (le) na primernost denarne odpravnine. Drugačna oziroma širša interpretacija obsega pojasnilne dolžnosti bi po presoji višjega sodišča izvotlila pomen te specialne ureditve, saj bi preko sklicevanja na splošnejšo pravico do obveščenosti omogočila obid specialne ureditve.
presojanje stvarne pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - tožba na ugotovitev lastninske pravice - spor o stvarni pravici na nepremičnini
Ker gre za spor o stvarni pravici na nepremičnini, je treba uporabiti drugi odstavek 481. člena ZPP, po katerem se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in v sporih zaradi motenja posesti. Glede na vrednost spornega predmeta (500 EUR) pa je v skladu z določbo prvega odstavka 30. člena ZPP podana pristojnost okrajnega sodišča, ki je pristojno za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR. Ob povedanem je torej v konkretnem primeru za sojenje stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - upravna odločba - odločba o denacionalizaciji - prekinitev postopka - lastninska pravica tretjega - denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec
ZVEtL-1 v 52. členu določa, da če je bila na pripadajočem zemljišču stavbe s pravnomočno upravno odločbo o denacionalizaciji vzpostavljena lastninska pravica v korist denacionalizacijskega upravičenca, sodišče v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča z delno odločbo ugotovi obseg pripadajočega zemljišča, udeležence postopka napoti, da začnejo postopek za izrek ničnosti pravnomočne upravne odločbe, postopek glede ugotovitve pravic na takem zemljišču pa prekine.
Nepravdno sodišče upravne odločbe ne more samo izreči za nično, zato mora to storiti upravni organ. Nepravdno sodišče ne more ugotoviti pripadajočega zemljišča k stavbi v korist etažnih lastnikov stavb, dokler je z denacionalizacijsko odločbo vzpostavljena lastninska pravica, iz katere izvira pravica nasprotnih udeležencev. Skratka, če se bo ugotovila ničnost te odločbe, bodo nična tudi nadaljnja razpolaganja, sicer pa ne, saj lastninska pravica nasprotnih udeležencev kot se kaže izvira iz originarnega nastanka lastninske pravice denacionalizacijskih upravičencev, četudi je predmet tega pripadajoče (oz. v preteklosti funkcionalno) zemljišče k stavbama.
ZPP člen 142, 142/1, 496, 496/1. ZST-1 člen 14a, 14a/3, 34a, 34a/7.
napoved pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev pritožbe - pravnomočnost plačilnega naloga - pričetek teka roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - osebno vročanje - nepravilna vročitev sodnega pisanja - predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - začetek teka roka za vložitev predloga - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - neplačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe
Plačilni nalog za plačilo sodne takse za vlogo, za katere vsebinsko obravnavo je plačilo sodne takse procesna predpostavka, je treba vročiti osebno.
Sodišče prve stopnje bi moralo v konkretnem primeru sklep Višjega sodišča skupaj z obvestilom, da začne teči rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu za napoved pritožbe naslednji dan po vročitvi sklepa, vročiti toženi stranki osebno.
neupravičena obogatitev - uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - uporaba solastne stvari - dogovor o uporabi - dokaz z izvedencem - primerna višina uporabnine - tržna najemnina
Tržno najemnino, ki je na podlagi enotne in ustaljene sodne prakse poglavitno merilo za tovrstne zahtevke, je izračunal oz. ocenil sodni izvedenec gradbene stroke.
Na katero vprašanje, naj izvedenec ne bi odgovoril, pa bi bilo pomembno, pritožnik ne pove, samo opozarja, da je "še imel vprašanja", kar zgolj nakazuje na zlorabo pravic.
izbris pravne osebe iz sodnega registra - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe - verjetno izkazana terjatev - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek imenovanja upravitelja - sklep o začetku stečajnega postopka - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - legitimacija za vložitev pritožbe - procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku - predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka
Pritožnik je nekdanji direktor izbrisane pravne osebe. Ne trdi in ne dokazuje, da bi bil upnik ali družbenik stečajnega dolžnika. To pa pomeni, da v tem postopku nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe.
ZOdv člen 17, 17/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/2, 2/3.
spor majhne vrednosti - plačilo odvetniških storitev - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - nastanek plačilne obveznosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Prvi odstavek 17. člena ZOdv določa, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Odvetniške stroške, ki predstavljajo skupno ceno odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečano za davek na dodano vrednost, je dolžna plačati stranka oziroma naročnik storitve. Na podlagi teh določb je odvetnik upravičen zahtevati plačilo za opravljene odvetniške storitve od stranke, ki je te storitve naročila. Pri tem ni pomembno, ali se je stranka izrecno zavezala, da bo plačala za naročene odvetniške storitve, saj že na podlagi samega zakona nastane pravica odvetnika do plačila za njegovo delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00057570
ZSKZDČEU-1 člen 139, 139/3. KZ-1 člen 86.
mednarodna pravna pomoč - priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - kazen zapora - alternativna izvršitev kazni zapora
Obravnavani primer ne odstopa od dejanskega stanja, primerljivega v zadevi I Ips 58578/2017, zato sodišče ni smelo še neprestano kazen zapora nadomestiti na način iz 86. člena KZ-1.
ZPP člen 117, 117/4. ZDOdv člen 27, 27/1, 27/4, 35.
zavrženje tožbe - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - predhodni postopek kot procesna predpostavka - odškodninska odgovornost sodnika - odškodninska odgovornost države za delo sodnika - materialna imuniteta sodnika - neposredna odškodninska odgovornost sodnika - procesna ovira - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora
Tožnik tožbi ni priložil potrdila državnega odvetništva o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku. Ta predhodni postopek je procesna predpostavka za začetek pravdnega postopka proti prvi toženki.
134. člen URS zagotavlja sodniku materialno imuniteto, ki sodnika varuje pred neposredno odškodninsko odgovornostjo. V tožbi očitano škodno ravnanje druge toženke kot sodnice je prvo sodišče pravilno opredelilo kot mnenje, dano pri odločanju (prvi odstavek 134. člena URS), kar vključuje tudi vsa sodnikova dejanja v postopku. Za sodnikova ravnanja, glede katerih uživa imuniteto, ki predstavlja procesno oviro za vložitev odškodninske tožbe zoper njega, država odgovarja kot za lastna ravnanja. 26. člen URS ne predstavlja podlage za sodnikovo neposredno odškodninsko odgovornost.
Tožnik mora zaradi zamude roka ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje opraviti tudi zamujeno dejanje, kar pomeni, da bi moral svojemu predlogu priložiti tudi potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku. Napoved tožbe in predlog za sporazumno rešitev spora z dne 24. 3. 2022, ki jo je tožnik priložil predlogu za vrnitev v prejšnje stanje kot dopolnitev tožbe, ne more predstavljati potrdila iz četrtega odstavka 27. člena ZDOdv, saj je bila tožba vložena že 23. 9. 2021.
razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - stiki otroka - stiki v korist otroka - izvedensko mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Neutemeljeni so očitki o pomanjkljivostih izpodbijane odločitve. Sodišče je v dokaznem postopku pridobilo poročila in mnenja CSD, izvedensko mnenje in dlje časa spremljalo izvajanje stikov med deklico in očetom. Opredelilo se je do vseh okoliščin, ki jih je ocenilo kot pomembne za ureditev stikov med očetom in hčerjo.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 112a, 112a/1, 112a/2, 112a/3. ZPP člen 435, 435/2.
izpraznitveni nalog - zahtevek na izpraznitev stanovanja - odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog - kršitev najemne pogodbe - obveznosti najemnika - rok za izpolnitev obveznosti - neplačilo najemnine in stroškov - ugovor zoper plačilni nalog
Toženec priznava, da tožniku dolguje plačilo najemnine in stroškov za stanovanje, višina dolga za izpodbijano odločitev ni relevantna. Kdo najeto stanovanje uporablja in kakšni so razlogi za toženčevo slabo finančno stanje, prav tako ni relevantno. Sodišče pomoč pri dogovarjanju strank ponudi v okviru predstavitve možnosti za sklenitev sodne poravnave, če do dogovora strank ne pride, pa odloči skladno z zakoni in sodno prakso.
spor majhne vrednosti - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - podjemna pogodba (pogodba o delu) - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - odgovornost podjemnika za napake - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - dolžnostno ravnanje upravnika - skrbnost dobrega strokovnjaka kot pravni standard - neizvedba dokaznega predloga - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka
Ker so bila grajana relativno enostavna gradbena dela, se od upravnika tudi ni pričakovalo, da bi pred plačilom obveznosti za ugotavljanje napak angažiral sodnega izvedenca ali posebnega strokovnjaka in s tem povzročil nesorazmerno visoke stroške etažnim lastnikom. Ker ostali etažni lastniki oziroma nadzorni odbor ob prevzemu in pregledu del takšnih napak niso uveljavljali, tožnica pa jih sama ni zaznala, je morala opraviti plačilo izvajalcu. Neskrbnega ravnanja ali ravnanja v nasprotju z interesi etažnih lastnikov ji ob opisanem ni mogoče očitati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00057972
OZ člen 190, 569.
posojilo - ustna posojilna pogodba - narava pravnega posla - navidezen pravni posel - finančna vlaganja - neupravičena obogatitev - sporno dejansko stanje - priznana dejstva - sporno dejstvo - nesporno dejstvo - kazenski postopek - trditveno in dokazno breme
Nesporna dejstva so lahko le dejstva, ki jih stranki bodisi izrecno priznata kot nesporna, bodisi jih konkretizirano ne prerekata in se takih dejstev ne dokazuje. Sporno dejstvo, tudi če je pozneje zanesljivo dokazano, nikoli ne postane nesporno.
V vseh potrdilih je kot razlog za prejem oziroma izročitev denarja navedeno nekaj drugega, kar evidentno ni posojilna pogodba. Govora je o delnicah, vlagateljih in vlaganjih. Nobena od listin, ki sta jih predložila tožnika, ne vsebuje nobenega od konstitutivnih elementov posojilne pogodbe.
Višje sodišče v Ljubljani je ob ponovnem obravnavanju zadeve po razveljavitvi s strani Vrhovnega sodišča RS na seji senata dne 26. 5. 2022 sklenilo, da na podlagi 355. člena ZPP dopolni dokazni postopek še z izračunom vrednosti obogatitve po metodi, ki izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča RS. Ker sodišče nima ustreznega strokovnega znanja za tak izračun, je na podlagi 243. in nadaljnjih členov ZPP sodnemu izvedencu dr. A. A., ki je v zadevi že izdelal izvedensko mnenje, naložilo dopolnitev mnenja, kot izhaja iz izreka te odločbe.
DZ člen 7, 156, 157, 158, 158/1, 160, 160/3, 171, 173, 174. ZNP-1 člen 6, 6/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - pogoji za izrek ukrepa - načelo najmilejšega ukrepa - odvzem mladoletnega otroka - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - odvzem otroka staršem - omejitev stikov - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - izjemnost ukrepa - začasnost ukrepa - okoliščine konkretnega primera - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - obseg stikov
Temeljno vodilo v skrbi za otroka je otrokova korist.
Po 174. členu DZ sodišče staršem odvzame otroka in ga namesti k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod, če je otrok ogrožen s strani obeh staršev in je mogoče le z odvzemom v zadostni meri zavarovati njegove koristi, hkrati pa okoliščine primera kažejo, da bodo starši po določenem času ponovno prevzeli skrb za njegovo vzgojo in varstvo. Sodišče imenuje rejnika oziroma zavod. Z odvzemom ne prenehajo druge obveznosti in pravice staršev do otroka, razen če sodišče omeji starševsko skrb (v skladu s 171. členom DZ). Ob odvzemu otroka se lahko enemu ali obema od staršev omeji ali odvzame pravico do stikov z otrokom (v skladu s 173. členom DZ). Ukrep traja največ tri leta, razen če ga sodišče podaljša (tretji odstavek 160. člena DZ). Ob izreku ukrepa sodišče odloči tudi o preživninski obveznosti staršev.
Ti ukrepi posegajo v pravico do družinskega življenja, varovano tako v Ustavi (53. in 54. člen) kot s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (8. člen). Po utrjeni presoji Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice jo sestavljata vzajemno prepleteni pravica otroka, da živi s svojimi starši ali da ima z njimi vsaj stike ter pravica in dolžnost staršev, da za svojega otroka skrbijo in ga vzgajajo. Poseg države v to pravico je dopusten le, če ga narekuje korist otroka. Tudi v primeru, ko je zaradi zavarovanja otrokove koristi nujen odvzem, pa je država dolžna storiti vse, kar je treba, da se bo družina v čim krajšem času spet združila. Razen v zelo izjemnih primerih, ko se družina pokaže kot posebej neprimerna, je država dolžna ukreniti tudi vse potrebno, da se v obdobju ločitve otroka od staršev družinske vezi ohranijo. Prekinitev teh vezi bi otroka odrezala od njegovih korenin. Odvzem otroka staršem mora biti zato že od vsega začetka obravnavan kot začasen ukrep in ga je treba izvrševati tako, da bo združitev družine po njegovem izteku dejansko mogoča. Potek časa lahko namreč nepovratno zareže v odnos med otrokom in starši; ni sprejemljivo, da združitev družine zgolj zaradi tega ne bi bila več mogoča.
Ker gre pri odvezmu otroka za poseg države v starševsko skrb, ki gre po Ustavi primarno staršem, mora obstoj teh predpostavk temeljiti na konkretnih in zanesljivo ugotovljenih okoliščinah. V postopku je zato treba ugotoviti, (1) kateri vidik otrokove koristi je ogrožen, kako intenzivna je ogroženost in kaj je razlog zanjo, (2) kakšna podpora je bila že nudena družini in kako se je družina nanjo odzvala, (3) katere so možnosti za okrepitev staršev in/ali otroka, da bo družina lahko spet zaživela skupaj, in katere so morebitne ovire za dosego tega cilja, in (4) kako ohraniti (v primerih, ko ni bila vzpostavljena ali je bila pretrgana, pa kako jo vzpostaviti) in okrepiti vez med otrokom in starši med izvrševanjem ukrepa. Sodišče ni vezano na predlog, niti ni omejeno z dokazno pobudo udeležencev (drugi odstavek 6. člena ZZNP-1). Dolžno je izvesti dokaze, ki so potrebni, da se zanesljivo ugotovijo vse pomembne okoliščine. Poleg tega je dolžno tudi na ustrezen način poskrbeti, da bo otrok primerno svoji starosti in zrelosti seznanjen s postopkom in bo imel možnost podati svoje mnenje (prvi odstavek 158. člena DZ).
Ureditev stikov med materjo in starši je bila nujna že zaradi izrečenega ukrepa. Ker deklice ne živijo skupaj z materjo, je bilo sodišče dolžno odločiti o tem, v kakšnem obsegu in na kakšen način potekajo stiki med njimi. Ureditev je pogojena z okoliščinami iz življenja deklic v rejniških družinah in matere in z dejanskimi možnostmi za izvrševanje stikov. Na obseg stikov pa lahko vplivajo tudi razlogi, zaradi katerih je bil potreben odvzem otroka. Čim manjši je obseg stikov med otrokom in staršem, na tem bolj konkretnih okoliščinah mora temeljiti odločitev o ureditvi stikov med izvrševanjem ukrepa. Pri tem je sodišče dolžno upoštevati, da je odvzem začasen in da je izrečen s ciljem ponovne združitve družine, da način izvrševanja ukrepa ne sme ovirati dosege tega cilja in da je država zato dolžna omogočiti, da bodo starši in otroci med izvrševanjem ukrepa lahko imeli redne stike.
V izpodbijani odločitvi ni upoštevano, da je odvzem otroka začasen ukrep, da je država dolžna narediti vse, kar je treba, da bo mogoča ponovna združitev družine, da je v vmesnem obdobju dolžna omogočiti redne stike in da mora biti izjema od takih stikov obrazložena s konkretnimi okoliščinami, ki utemeljujejo sklep, da bi bili taki stiki za otroka ogrožajoči. Tudi v takem primeru pa je treba oceniti, kakšno podporo je mogoče nuditi bodisi otrokom bodisi materi, da se intenzivnost ogrožanja zmanjša ali odpravi tako, da bodo stiki v najkrajšem možnem času spet lahko tekli. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je treba razmerje med vsako od deklic in materjo obravnavati posebej. Deklice so v različnih starostnih obdobjih in so že zato njihove potrebe po stiku z materjo lahko različne. Poleg tega so lahko podane še druge okoliščine, ki narekujejo razlike v ureditvi stikov.
Izbrisna tožba je namenjena odpravi materialnopravno neveljavne vknjižbe. Aktivno legitimiran zanjo je tisti, čigar (stvarna ali) obligacijska pravica je bila zaradi te vknjižbe kršena, pri čemer je z obligacijsko pravico mišljena obligacijska pravica v zvezi z nepremičnino (predkupna pravica ali v primeru večkratnega razpolaganja z nepremičnino pravica prvega pridobitelja, ki razpolaga zgolj z zavezovalnim pravnim poslom).
varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - stiki med starši in otrokom - zaslišanje otroka - starševska skrb - največja korist otroka - telefonski stiki z otrokom - določitev preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena
Občasen telefonski stik v okoliščinah konkretnega primera ne zadošča za zagotovitev največje koristi otrok. Zgolj besede predlagatelja, da naj gresta k mami, ob izkazani nastrojenosti do predlagateljice, ki se odraža tudi v neverbalni komunikaciji, otroka ne vzpodbudi k izvajanju stikov. Kdaj, koliko in kako bosta imela otroka stike, je odgovornost staršev. Starš, pri katerem otroci živijo, si mora aktivno prizadevati, da imajo stike z nerezidenčnim staršem.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 42, 42/1, 49, 49/1, 49/5.
nagrada za delo izvedenca - izvedenina - pisna izdelava izvida in mnenja - nagrada in stroški za izdelavo izvedenskega mnenja - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - kriteriji za oceno zahtevnosti izvedeniškega mnenja - materialni stroški izvedenca - vrednotenje dela
Sodišče zahtevnost izdelave izvida in mnenja ugotavlja zlasti glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, čas, ki ga ima sodni izvedenec na voljo, da izvid in mnenje pripravi, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet izvida in mnenja, ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega izvedenca (prvi odstavek 42. člena pravilnika).
V skladu s prvim odstavkom 49. člena pravilnika ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem ali upravnem postopku. Materialni stroški za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, se obračunajo po veljavni ceni poslovnih subjektov, ki te storitve opravljajo, če to ni mogoče, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške. Enako se obračunajo tudi stroški za tiskanje in razmnoževanje pisnih izvidov, mnenj, cenitev in prevodov (drugi in tretji odstavek 49. člena pravilnika). Ne glede na predpise, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem ali upravnem postopku, pa se v skladu s petim odstavkom 49. člena pravilnika preostali materialni stroški ovrednotijo v višini dveh odstotkov od višine odmerjenega plačila za delo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razpis naroka - zamuda na narok - preložitev naroka - upravičen razlog za zamudo - vabilo - naslov sodišča - drug naslov - sprememba naslova med pravdo - dejanska zmota - dolžna skrbnost odvetnika - predlaganje dokazov - dokazno breme
Ob dodatnem upoštevanju narave zadeve bi okoliščine, ki jih je zatrjevala toženka, lahko utemeljevale upravičen razlog za zamudo. Ker pa za svoje navedbe ni predlagala dokazov, je odločitev o zavrnitvi predloga pravilna.