CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00057373
ZFPPIPP člen 132, 132/1, 132/2, 216, 216/1. ZPP člen 205, 205/1-1. točka.
insolvenčni postopek - nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - prenehanje razloga za prekinitev
Ker nad dolžnikom ni več začetega insolvenčnega postopka, ni več razloga za prekinitev postopka po prvem odstavku 132. člena ZFPPIPP zaradi začetka postopka prisilne poravnave, ne po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP zaradi začetka stečajnega postopka.
zahteva na odstranitev škodne nevarnosti - odstranitev vira škodne dejavnosti - upravljalec ceste - dolžnost vzdrževanja - poseg v zasebno lastnino - ukrepi za preprečitev škode - popularna tožba
Vir nevarnosti mora odstraniti tisti, ki mora za varnost skrbeti.
Enako kot je treba lastniku nepremičnine, iz katere izvirajo prekomerne imisije, prepustiti način njihove odprave (zaradi načela čim manjšega poseganja v njegovo lastninsko pravico), je treba tudi v primeru popularne tožbe tistemu, ki je dolžan odpraviti grozečo nevarnost, prepustiti, kako bo to storil.
ZPP člen 139b, 139b/3, 274, 274/1.. ZUP člen 87, 87/4.
zavrženje tožbe - prepozna tožba - fikcija vročitve - iztek roka na soboto
Dejstvo, da pošta 11. 12. 2021 ni delala, ne dopušča sklepanja, da je bila tožnici pošta vročena šele 13.12.2021. Sodišče je pravilno zaključilo, da se kot dan vročitve šteje 11. 12. 2021. Gre za 15. dan od prejema obvestila. Rok je pričel teči 27. 11. 2021, zato se pravilno šteje, da je bila dokončna odločba vročena 11. 12. 2021, pa čeprav gre za soboto. Prvostopno sodišče je v 4. točki obrazložitve sklepa pravilno opredelilo vse ključne datume vročitve ter zakonska določila, iz katerih izhaja, da so bile določbe o fikciji vročitve iz 3. odstavka 139.b člena ZPP in 4. odstavka 87. člena ZUP pravilno uporabljene. Tožba, vložena priporočeno po pošti 11. 1. 2022, je vložena po preteku zakonskega roka za vložitev tožbe, ki se je iztekel 10. 1. 2022.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine - predlagatelj v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - pridobitev lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - dokazna pravila - zakonska domneva - dokazni standard verjetnosti - spor o lastništvu - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - splošni skupni del - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - uporaba stvari - lastniška posest - verjetno izkazani pogoji za priposestvovanje lastninske pravice - neizkazanost pogojev
Za listino, s katero se izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice, zakon uporablja pojem pravni naslov. Pravni naslov je lahko pogodba, ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, iz katerega izhaja, da se prenaša, vzpostavlja ali ugotavlja lastninska pravica na konkretnem posameznem delu stavbe. Sodišče je ugotovilo, da je lastništvo dela št. 13 in 21 sporno in pri tem pravilno zaključilo, da okoliščina, da udeleženka navedena dela uporablja, še ne pomeni, da je na njih pridobila lastninsko pravico. Prodajna pogodba z dne 3. 9. 1997, iz katere izhaja, da je njen predmet stanovanje na levi strani stopnišča, ki ga sestavlja predprostor, kuhinja, kopalnica, dve sobi ter balkon in ustrezni solastniški delež skupnih prostorov, naprav in delov hiše ter funkcionalno zemljišče, ne omenja kletnih prostorov na nobenem mestu. Glede na navedeno tudi priposestvovanje ne pride v poštev, saj 20. člen ZVEtL-1 šteje, da so verjetno izkazani pogoji za priposestvovanje posameznega dela stavbe, če pridobitelj izkaže, da je izvrševal vsaj deset let trajajočo lastniško posest na posameznem delu, posest pa je lastniška, če je temeljila na pravnem naslovu.
Glede na prepričljivo mnenje izvedenskega organa, da je potrebna dodatna diagnostika in da zdravljenje še poteka, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Za ugotovitev, ali je pri tožniku podana izguba delazmožnosti, je potrebna diagnostika. Lečeči specialist pa ni tisti organ, ki bi podal mnenje o delazmožnosti. Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v več zadevah (kot npr. Psp 429/2014), je vloga lečečih specialistov drugačna kot vloga izvedencev, ki so dolžni poleg pravil stroke in znanosti upoštevati tudi definicijo invalidnosti.
izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe - ničnost sklepa skupščine - odobreni kapital - prednostna pravica do nakupa novih delnic - izključitev prednostne pravice - nasprotovanje javnemu redu - nasprotovanje moralnim načelom
Med formalne predpostavke izključitve prednostne pravice spadajo, da se prednostna pravica lahko izključi le tako, da je odločitev o izključitvi zajeta v sklep o povečanju osnovnega kapitala, da je izključitev prednostne pravice v sklepu o povečanju osnovnega kapitala izrecno opredeljena, da je izključitev prednostne pravice podprta s potrebno večino, da je načrtovana izključitev prednostne pravice naprej napovedana in mora biti namen izključitve skupaj z dnevnim redom ter predlogi sklepov objavljen že ob objavi sklica skupščine in da skupščina pri sprejemanju odločitve izključitve prednostne pravice se opira na podatke, ki jih uprava posreduje v obliki pisnega poročila o razlogu za izključitev prednostne pravice. Materialna predpostavka omejitve oziroma izključitve prednostne pravice pa je izpolnjena takrat, kadar je izključitev prednostne pravice stvarno upravičena. To je takrat, ko je izključitev prednostne pravice v interesu družbe, kadar torej služi uresničevanju dopustnih, rednih družbenih ciljev, ko tega cilja ni mogoče uresničiti z uporabo milejših sredstev (načelo nujnosti oziroma neizogibnosti) in ko je podano sorazmerje med objektivno vrednostjo zastavljenega cilja ter prikrajšanju, ki ga bodo morali delničarji utrpeti zaradi izključitve prednostne pravice (načelo sorazmernosti, načelo interesa družbe).
Kot izhaja iz teorije, je mogoče sklep o izključitvi prednostne pravice izpodbijati, če so kršene materialne in formalne predpostavke, ni pa zaradi neizpolnjevanja slednjih predvidena ničnostna sankcija.
Odobreni kapital predstavlja posebno obliko povečanja osnovnega kapitala z vložki in v sklepu skupščine ni mogoče zaslediti kršitve zakona niti morale.
V sodno izvedenskem mnenju je tudi po oceni pritožbenega sodišča strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da pri tožniku ne gre za dejanski stan iz 3. alineje 2. odst. 63. člena v zvezi s 1. odst. 63. člena ZPIZ-2, da bi ga bilo mogoče razvrstiti v III. kategorijo invalidnosti za delo v krajšem delovnem času 4 ure dnevno. Pri njem tudi ni TO po nobeni točki Seznama telesnih okvar.
ZGD-1 člen 471, 481.. KZ-1 člen 244, 244/1, 244/2.
kaznivo dejanje zloraba položaja ali pravic - napeljevanje h kaznivemu dejanju - oprostitev obtožbe - odsvojitev poslovnega deleža - nenamenska poraba sredstev
Po določbi 471. člena ZGD-1 je družba z omejeno odgovornostjo družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov, na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pa družbenik pridobi svoj poslovni delež. Slednji je po določbi 481. člena ZGD-1 lahko predmet prenosa, neodvisno od premoženja družbe, saj je to, ne le navzven, temveč tudi v razmerju do njenega edinega družbenika, tuje premoženje. Povedano drugače, sprememba lastniške strukture družbe T. d.o.o. (ali katerekoli druge kapitalske družbe), namreč ne vpliva in ne more vplivati na premoženje same družbe.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - listina, ki je podlaga za vpis - vpis na podlagi pravnomočne odločbe - potrdilo o pravnomočnosti odločbe - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - pogoji za dovolitev vpisa - pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe
Podlaga za predlagani vpis je sklep N 458/1989, konkretno 2. točka navedenega sklepa. Sklep je opremljen s potrdilom o pravnomočnosti, ki je podpisano s strani pristojne sodne osebe in ožigosano. Kot tak predstavlja primerno podlago za vpis (4. točka prvega odstavka 142. člena ZZK-1).
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba po uradni dolžnosti - nevarnost nadaljnjega odtujevanja - ocena ogroženosti - ogroženost otroka
Pritožbeno sodišče pritrjuje predlagateljici, da bi začasna odredba s takšno vsebino povzročila položaj, ko si mladoletni otrok glede na stisko, v kateri se nahaja, nikoli ne bi hotel iti na stik k materi, kar bi vodilo do stopnjevanja njegove odtujitve in nevarnosti popolne prekinitve stikov. Prekinitev stika otroka z enim od staršev pa nedvomno ni v otrokovo korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00057935
ZMZPP člen 1, 1/2. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1/2-f, 8, 8-3.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - tuj državljan - pogoji - nasprotna tožba - samostojna tožba - združitev pravd v skupno obravnavanje - identiteta strank - dedovanje
V okviru presoje pravilne uporabe materialnega prava sodišče druge stopnje kot odločilno ugotavlja, da se v skladu s točko (f) drugega odstavka 1. člena Uredbe ta ne uporablja za oporoke in dedovanje, vključno s preživninskimi obveznostmi, ki so nastale zaradi smrti. Navedeno med drugim vključuje tudi spore v zvezi z interpretacijo ali veljavnostjo oporoke ali kodicila ter zahtevke iz oporočnega ali zakonitega dedovanja. Zahtevek tožnikov v pridruženi zadevi se med drugim glasi na ugotovitev, da sta tožnika dediča po zapustniku I. I. V pridruženem postopku gre torej za zadevo v smislu točke (f) drugega odstavka 1. člena Uredbe, za katero se Uredba ne uporablja. V konkretni zadevi je zato za presojo pristojnosti treba uporabiti ZMZPP, na katerega so se sklicevali tožniki v pridruženi zadevi, sodišče pa se zaradi zmotne uporabe materialnega prava do njihovih navedb oziroma obstoja naveznih okoliščin, ki so bile s strani tožene stranke (prve toženke izrecno) prerekane, ni opredelilo.
ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočna in izvršljiva sodba delovnega sodišča - plačilo regresa - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - bruto in neto znesek
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi ugovora oprlo na ugotovitev, da je upnica dolžniku že v celoti vrnila zneske v višini razlike med bruto in neto zneski, ki jih je na podlagi sklepa o izvršbi prejela v višji višini, kot bi bila upravičena na podlagi izvršilnega naslova, in 465,37 EUR na račun zakonskih zamudnih obresti, zaradi česar je štelo, da je ugovor dolžnika neutemeljen. Takšno stališče je napačno. Utemeljenost ugovora v obsegu, v katerem je ta še bil predmet obravnave, je namreč odvisna od odgovora na vprašanje, ali je bila izvršba za izterjavo zneskov, glede katerih je višje sodišče zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, s sklepom o izvršbi sploh utemeljeno dovoljena. Za odgovor na to vprašanje pa ni bistveno, ali je upnica te zneske dolžniku že vrnila ali ne. To vprašanje bo lahko pomembno šele za presojo utemeljenosti morebitne nasprotne izvršbe, ki jo bo dolžnik lahko predlagal, če od upnice ne bo dobil povrnjenih vseh zneskov, ki jih je ta v izvršilnem postopku neutemeljeno prejela, o čemer pa bo mogoče odločati šele po dokončni odločitvi o tem, za izterjavo katerih zneskov denarnih terjatev je bila izvršba s sklepom o izvršbi (ne)utemeljeno dovoljena.
delo v splošno korist - predlog za podaljšanje roka - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - objektivna nezmožnost - dokazanost trditev
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je v zvezi z odločilnimi dejstvi najprej razmejilo med obdobjem, ko pritožnik dela v splošno korist objektivno ni mogel opraviti in obdobjem, ko so se širše družbene razmere toliko ustalile, da je bila izvedba navedenega dela objektivno možna.
Ob upoštevanju namena kaznovanja, je pravilno, da sodišče v okviru presoje osebne urejenosti obsojenca ter v tej povezavi tudi možnosti zaupanja obsojencu, da t. i. vikend zapora ne bo zlorabil, presoja tudi olajševalne in obteževalne okoliščine kaznivega dejanja, saj je mogoče namene kaznovanja doseči le z ustrezno individualizacijo kazni glede na nevarnost konkretnega kaznivega dejanja in storilčevo osebnost.
Podane morajo biti konkretne utemeljene okoliščine na strani kaznivega dejanja in na strani storilca, ki potrjujejo, da za dosego namenov kaznovanja s pravnomočno sodbo izrečene kazni zapora ni treba izvršiti v zavodu.