ZFPPIPP člen 46, 121, 121/1, 128, 128/2, 323, 323/1, 323/2. OZ člen 87, 87/1, 87/2, 336, 336/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
načelo enakega obravnavanja upnikov - soglasje k sklenitvi sodne poravnave - nična pogodba - ničnost prodajne pogodbe - posledice ničnosti pogodbe - kondikcijski zahtevek - nepoštenost stranke - condictio ob turpem causam - kdaj začne teči zastaranje - nadomestni sklep stečajnega sodišča - izdaja nadomestnega sklepa na podlagi pravočasne pritožbe - odločanje o pritožbi - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - davki
Upravitelj za sklenitev take sodne poravnave potrebuje soglasje stečajnega sodišča, ki ga pridobi, če izkaže, da je sklenitev sodne poravnave v korist stečajne mase in s tem upnikov. Vsekakor pa je tudi nujno, da stečajno sodišče opravi vsaj osnovno presojo utemeljenosti zahtevka, o katerem naj bi se sklenila sodna poravnava.
Po stališču višjega sodišča sme sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa izdati sklep z vsebino oziroma učinki, kot če bi o njem odločalo višje sodišče.
Izdaja nadomestnega sklepa bi bila nedopustna le, če bi sodišče prve stopnje spoznalo, da je pritožba le delno utemeljena. Zakonsko določilo pa ne pomeni, da sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa ob vsebinski presoji navedb upnika ne bi smelo sprejeti sklepa z enako vsebino izreka kot prvič, do česar pripelje presoja dodatnih navedb in odprava morebitnih drugih pomanjkljivosti prvega sklepa.
Ker je bilo šele v letu 2019 pravnomočno razsojeno o ničnosti, je lahko šele takrat upnik pridobil pravico do vračila tega, kar naj bi prejel in je v skladu s prvim odstavkom 336. člena OZ lahko začelo teči zastaranje.
V smislu druge povedi drugega odstavka 87. člena OZ gre za velik pomen ogroženih interesov, katerih izpolnitev sta sklenitelja ničnih pogodb hotela s pogodbami preprečiti.
Ob velikem pomenu ogroženih interesov sta bili nepošteni obe stranki pogodbe, pri čemer je A., ki je tudi po ugotovitvah v sodbi v zadevi VII Pg 550/2017 povezan s stečajnim dolžnikom, dejavno sodeloval pri poskusu oškodovanja upnikov, predvsem pritožnice. S tem pa so izpolnjeni tudi vsi nameni take zakonske ureditve.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058167
OZ člen 149.. Pravilnik o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (1966) člen 62.. ZDR-1 člen 35, 45.. ZVZD-1 člen 5.. OZ člen 131.
V okoliščinah konkretnega primera nalaganja palet na tovornjak ni mogoče šteti za nevarno dejavnost oziroma viličarja za nevarno stvar. Nakladanje ali razkladanje tovora z viličarjem namreč ne dosega standarda nevarne dejavnosti v smislu 149. člena OZ, saj gre za objektivno odgovornost le v tistih dejavnostih, iz katerih, kljub ustrezni pazljivosti, izhaja nadpovprečno tveganje za varnost ljudi in premoženja. Sodna praksa vsakega dela z viličarjem ne opredeljuje kot nevarne dejavnosti, temveč ji tak atribut prizna le v primeru, ko gre za večje ali sunkovite premike viličarja, ki bi bili neobvladljivi, ali za prevažanje velikih in težkih bremen. V konkretni zadevi delo ni nevarno samo po sebi, temveč je postalo nevarno zaradi ravnanja tožnika.
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 92, 92/2, 92/2 1-5, 96, 96/1.
stroški kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - oprostilna sodba - brezplačna pravna pomoč
Na podlagi določbe prvega odstavka 96. člena ZKP glede povrnitve stroškov kazenskega postopka, kot je to bilo v predmetnem primeru po odločitvi vrhovnega sodišča, nastane pravno razmerje med državo oziroma sodiščem, ki je vodilo postopek in obtožencem. Obtoženec je tisti, ki je upravičen do povrnitve stroškov postopka in ne njegov zagovornik kot izvajalec brezplačne pravne pomoči. Drugače pa je to urejeno v določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ko je aktivno legitimiran za poplačilo opravljene storitve v postopku BPP izvajalec brezplačne pravne pomoči, torej obtoženčev zagovornik.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, naj izpolni svojo obveznost iz naslova plač, regresov za letni dopust in stroškov v zvezi z delom tako, da neto zneske teh dajatev zmanjša za že prejeta neto plačila po pogodbah civilnega prava, tj. plačila, zmanjšana za plačane davke in prispevke. Takšna odločitev je pravilna in skladna s stališčem Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. VIII Ips 89/2019, izdanem v obravnavani zadevi, da se pri poračunu upoštevajo vsa plačila, ki so bila izplačana tožnici v njeno neposredno razpolaganje, torej brez zneskov, ki jih je tožena stranka odvedla za tožnico iz naslova davkov in prispevkov.
ZPDZC-1 člen 23, 23/1, 23/1-2. ZP-1 člen 14, 14/3, 14/3-2.
delo na črno - upokojenec - prijava v zavarovanje in plačilo prispevka za socialno zavarovanje - ekskulpacijski razlog
Če je v času, ko naj bi storilec kot samostojni podjetnik bil dolžan izpolniti obveznost prijave v socialna zavarovanja, oseba, za katero storilec zatrjuje, da odgovorna za to dejanje, bila na letnem dopustu, ni mogoče trditi, da je prišlo do prekrška zaradi zavestnega kršenja pogodbe, niti da je storilec kot samostojnik podjetnik v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedel vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška.
Prvo sodišče je ob upoštevanju obstoječe sodne prakse pravilno razlogovalo, da je v obravnavanem primeru nosilno vprašanje ugotovitev o tem, ali obstaja kakršnakoli zveza, ki kaže na to, da sta si nezakonitost in dokaz v razmerju vzroka in posledice, saj mora v takih primerih sodišče tak dokaz brezpogojno izločiti. Do izločitve pa ne pride le v primeru, če državni tožilec ob doktrinah zbledelega madeža in neodvisnega vira ter teorije neizogibnega odkritja z gotovostjo dokaže, da bi policija do teh dokazov, katerih izločitev se predlaga, prišla lahko tudi drugače, torej zakonito in neodvisno od sicer nezakonito pridobljenega dokaza, ki je v tem primeru nezakonito opravljena hišna preiskava in pri njej najdena oba navedena predmeta. Trditveno in dokazno breme o tem je torej na strani državnega tožilstva, kot je pravilno razlogovalo že prvo sodišče.
ZDR-1 člen 7, 84, 84/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 171, 197.. ZPP člen 7, 8, 214, 339, 339/2, 339/2-14.
izredna odpoved delodajalca - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - trditveno in dokazno breme - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zaključek o tem, da tožena stranka ni dokazala naklepa ali hude malomarnosti, je povsem neobrazložen. Sodišče je zaključek sprejelo le s povsem pavšalnim sklicevanjem na pravilo o dokaznem bremenu, ki je v tovrstnih sporih na delodajalcu (drugi odstavek 84. člena ZDR-1). Sodba torej v tem delu nima razlogov in je ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaključek sodišča prve stopnje pa je najmanj preuranjen.
medicinska (zdravniška) strokovna napaka - napačna diagnoza - skrbnost dobrega strokovnjaka kot pravni standard - bolnišnično zdravljenje - odškodninska odgovornost zdravnika - odgovornost zdravstvene ustanove (bolnišnice) - izbira metode zdravljenja - ravnanje lege artis - izvedensko mnenje - odškodnina zaradi smrti bližnjega
Izvedenci so v postopku pred sodiščem tisti, ki podajo mnenje v smeri pravilnega postopanja zdravnikov v dani situaciji, zato bi moralo sodišče prve stopnje večjo oziroma bistveno težo dati prav ugotovitvam izvedencev.
ZFPPIPP člen 104, 104/6. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2014) člen 11.
stečajni postopek - nadomestilo upravitelja - nadomestilo upravitelja za razdelitev stečajne mase
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, kateri splošni akt (Pravilnik) je podlaga za odmerjanje nagrad upraviteljem za stečaje, ki so se začeli pred začetkom veljavnosti splošnega pravnega akta, upraviteljeva dejanja pa so bila opravljena v času, ko je začel veljati drugi splošni akt, če do tedaj stečajni postopek še ni bil zaključen. Zaradi pravila o časovni veljavnosti splošnih aktov je lahko Pravilnik podlaga za odmero nagrade upravitelju le za tista opravila, ki so bila opravljena v tistem časovnem trenutku, ko je Pravilnik veljal. Bistveno za odločitev v tem postopku je, da je v trenutku, ko je upravitelj podal predlog za odmero nadomestila za unovčenje in razdelitev (in ko je o njegovem predlogu odločalo sodišče prve stopnje) veljal Pravilnik 2015, zato je sodišče prve stopnje pri odločanju pravilno upoštevalo navedeni pravilnik, saj je to tisti predpis, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa in to ne glede na 11. člen tega Pravilnika.
Tako je treba ravnati zato, ker je upravitelj šele z izdajo izpodbijanega sklepa pridobil pravno upravičenje do plačila nagrade za v njegovem predlogu opisano opravljeno delo. Sklep o odmeri nagrade je namreč konstitutivne narave. To pomeni, da upravitelj do trenutka njegove izdaje iz tega naslova še ni pridobil nobene pravice. Pravni učinki nastopijo v sferi pravnega položaja upravitelja šele takrat, ko sodišče s sklepom odloči o predlogu upravitelja za odmero nagrade. Za stanje, ki nastane kasneje, je treba uporabiti novo pravilo ali nov (noveliran) predpis, v konkretnem primeru Pravilnik 2015.
zahteva za sodno varstvo - domneva odgovornosti lastnika vozila - meritev hitrosti
Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je imel merilnik hitrosti Gatsometer RS -GS 11, ki je bil v kritičnem času uporabljen za meritve hitrosti, kot je razvidno na fotografiji, v času meritve veljavno overitev in da je tako ustrezal zahtevam Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu. S temi ugotovitvami je sodišče prve stopnje odgovorilo tudi na navedbe v zahtevi za sodno varstvo, da za uporabljeno merilno napravo ni v skladu z določbo šestega odstavka 17. člena Pravilnika ugotovljena identifikacija, ki mora biti samodejno natisnjena na slikovno dokumentirani meritvi hitrosti.
ZP-1 člen 55, 55/2, 55/2-2. ZFPPIPP člen 491, 491/1, 491/1-1.
zahteva za sodno varstvo - prekluzija - pravica do poštenega postopka - pravica do izjave v postopku
Ker je zaradi napačnega vročanja prišlo do kršitve pravice do izjave in storilec dejansko ni imel možnosti, da bi se izjavil o dejstvih in okoliščinah prekrška, je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je storilec z navedbami, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška v zahtevi za sodno varstvo prekludiran. Taka zmotna presoja pa je imela za posledico, da sodišče prve stopnje ni obravnavalo zahteve za sodno varstvo v celoti, kar predstavlja kršitev pravice do poštenega postopka
prenehanje izvenzakonske skupnosti - spor glede velikosti deležev - pravda zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev - nematerialni prispevek zakoncev - celovita presoja - dokazna ocena - vlaganja v nepremičnino - najem kredita v času trajanja izvenzakonske skupnosti
Razmere v času pridobivanja skupnega premoženja se iz različnih razlogov spreminjajo in zahtevajo različno angažiranje partnerjev pri posameznih nalogah (na primer: rojstvo in odraščanje otrok ter s to okoliščino povezana vzgoja in oskrba otrok, menjava službe, večja angažiranost enega pri domačih delih in otrocih omogoča drugemu večjo angažiranost za pridobivanje dohodka in podobno). Upoštevati je torej treba vsako prizadevanje, ki omogoča dobro funkcioniranje družine. Različnih oblik prispevkov partnerjev pri pridobivanju skupnega premoženja pa ni mogoče natančno izmeriti in pravda o ugotovitvi deleža na skupnem premoženju zato ni obračunska pravda. Zato zgolj matematično seštevanje dohodkov, kot to počne tožnik, ne more biti odločilnega pomena.
Prenehanje izvenzakonske skupnosti stvarnopravnih razmerij ne spreminja. Partner, ki po prenehanju zveze sam odplačuje kredit, ima do drugega le obligacijski zahtevek.
ZPP člen 142, 214, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-3, 338, 338/2. OZ člen 198.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - fikcija vročitve - vročanje na naslovu prebivališča - pasivnost tožene stranke - neizpodbojna domneva - priznano dejstvo - sklepčnost tožbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - nedopusten pritožbeni razlog - tožba za izpraznitev stanovanja - plačilo najemnine - najemna pogodba za stanovanje za določen čas - potek najemne pogodbe - neupravičena obogatitev - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo
Če so izkazani pogoji za izdajo zamudne sodbe, sodišče ne sme ugotavljati ali je tožeča stranka predlagala dokaze za utemeljitev resničnosti tožbenih trditev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00059316
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-5, 71/2, 71/2-1, 71/2-4. SPZ člen 142. ZPP člen 7, 212, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZS člen 3.
odlog izvršbe - aktivna legitimacija - hipotekarni dolžnik - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - dom dolžnika - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku - ustaljena sodna praksa - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - nesorazmernost - bagatelni znesek
Skladno z novejšimi izhodišči sodne prakse je presoja škode po prvem odstavku 71. člena ZIZ do določene mere omiljena, če gre za izvršbo na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, saj je treba upoštevati poseben pomen doma za družinsko življenje posameznika, seveda tudi v tem obsegu le v okviru trditvenega in dokaznega bremena dolžnika.
Morebitna izguba doma res pomeni trajno in praviloma nepovratno posledico, ki intenzivno poseže v položaj dolžnika in njegovih družinskih članov, vendar pa zgolj dejstvo, da nepremičnina, na katero se vodi izvršba, predstavlja dom dolžnika in njegove (širše) družine, samo po sebi še ne zadošča za odlog izvršbe. Dolžnik bi namreč v konkretnem primeru z izgubo nepremičnin moral in mogel računati že od izvršljivosti izvršilnega naslova oziroma vsaj od pridobitve nepremičnin na podlagi pogodbe o preužitku od prvotne dolžnice, ki jih je z izvršilnim naslovom obremenila s pogodbeno hipoteko, zato izguba teh nepremičnin pomeni le škodo kot logično posledico izvršbe. Škode, ki bi to presegla, pa dolžnik ni zatrjeval v zadostni meri oziroma dovolj določno, da bi bilo njegove navedbe sploh mogoče vsebinsko presoditi.
Neutemeljene so navedbe, da bi moralo sodišče, ko je dolžnikove navedbe prepoznalo za presplošne in pavšalne, v okviru materialno procesnega vodstva dolžnika pozvati k dopolnitvi teh navedb. Materialno procesno vodstvo je v izvršilnem postopku, ki je pretežno pisen, zelo omejeno, dodatno pa ga omejuje tudi dejstvo, da dolžnika v konkretnem primeru zastopa pravno kvalificirana pooblaščenka – odvetnica. Materialno procesno vodstvo ni namenjeno šolskemu pravnemu poučevanju pooblaščencev strank, zato ob jasnih zakonskih določbah, da vsaka stranka za svoje zahtevke in ugovore nosi trditveno in dokazno breme, dolžnikova pritožbeno podana zahteva po dodatnem pozivanju presega zahtevo po materialnem procesnem vodstvu.
Odlog izvršbe po 1. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ je namenjen varstvu dolžnikov, da se njihov dom ne bi prodal zaradi izterjave terjatev praviloma nizke vrednosti, ki bi jih bili dolžniki sposobni v času odloga poravnati ob podpori socialne mreže (sorodnikov, prijateljev, sosedov), socialnih pomoči in humanitarnih organizacij. Namen je torej v tem, da dolžnik obdrži svoj dom in upnika v doglednem času poplača na drug način. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine v tem primeru ne pomeni matematičnega nesorazmerja, temveč je odlog dovoljen, kadar gre za izterjavo bagatelnih, nižjih terjatev, o tem pa v primeru terjatve, ki že po sklepu o izvršbi znaša skoraj 20.000,00 EUR, ni mogoče govoriti. Taka višina terjatve (ki se bo še povečevala zaradi nastajanja novih izvršilnih stroškov) tudi že presega 17% ocenjene vrednosti dolžnikovega deleža nepremičnine (111.600,00 EUR) in o očitnem nesorazmerju tudi zato ni mogoče govoriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00056927
SPZ člen 223-1, 223-2. ZZK-1 člen 19. ZPP člen 108. ZKN člen 18, 84, 160.
tožbeni zahtevek - določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - nedoločen tožbeni zahtevek - poprava tožbe - poziv na popravo tožbe - sklepčnost - stvarna služnost - potek služnostne poti - opis poteka služnostne poti - kataster
Tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja služnostne pravice mora vsebovati natančen opis poteka služnosti po služečem zemljišču. Kadar je izvrševanje služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, je treba te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opisati.
Na podlagi navedenega sporazuma (s sporazumom je dovoljena uporaba poti tožniku ne samo po občini, temveč tudi po tožencu, vse do preklica) je tožnik pridobil položaj prekarista, ki pa ne uživa posestnega varstva zoper toženca kot solastnika oziroma sedaj lastnika nepremičnine, ki je preklical dogovorjeni prekarij, to je uporabo poti.
stroški postopka - odločitev o stroških postopka - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - zavrnitev predloga stranke
V sodbi Višjega sodišča v Ljubljani pod opr. št. II Cp 1861/2021 z dne 30. 3. 2022 ni izostala odločitev o stroških sodnega postopka pred sodiščem prve stopnje, zato je pritožbeno sodišče predlog tožene stranke za izdajo dopolnilnega sklepa zavrnilo.
OZ člen 131, 132, 171. ZPP člen 8, 245, 245/3, 251, 254, 298, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina za premoženjsko škodo - prometna nesreča - poškodba vozila - povzročitelj prometne nesreče - nezavarovano vozilo - zavarovalni biro - odškodnina za strojno opremo - plinska peč - vgradnja dodatne opreme - naprave in oprema - vzročna zveza med dogodkom in okvaro - izvedba dokaza - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - izvedenec ustrezne stroke - nestrokovno izvedensko mnenje - nepopolno mnenje - strokovna institucija kot izvedenec - strokovnjak s področja - vzrok poškodbe - prispevek k nastanku škode - deljena odgovornost - soodgovornost oškodovanca - dokazno breme - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme
Naloga sodišča (ne izvedenca) je, da glede na trditveno podlago in izvedene dokaze presodi, katera dejstva šteje za dokazana. V ta namen mora sodišče presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka presoditi, katera dejstva šteje za dokazana (8. člen ZPP). Sodišče prve stopnje teh metodoloških napotkov ni upoštevalo, pač pa je, kot pravilno opozarja pritožba, v resnici upoštevalo le mnenje podjetja A. d. o. o., ki ga ni soočilo z drugimi izvedenimi dokazi. Sodišče bi moralo dokaz z izvedencem dopolniti, saj mnenje ni jasno in popolno.
Zmotno je stališče, da je vprašanje, ali je za nastanek škode, ki jo tožeča stranka uveljavlja v zvezi s poškodbami na posebni opremi, materialno pravno gledano vprašanje obstoja vzročne zveze med nastalo škodo in prometno nesrečo. Tožena stranka je priznala, pa tudi z izvedencem cestno prometne stroke je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je prometno nesrečo povzročil stranski intervenient. Tudi če je res, da oprema v vozilu tožeče stranke ni bila ustrezno nameščena oziroma zaščitena (dejansko stanje v zvezi s tem ni popolno ugotovljeno), to ni izključni vzrok nastanka škode. Tožena stranka niti ne zatrjuje, da bi prišlo do zatrjevanih poškodb brez trka. Morebitna neustrezna namestitev opreme sama po sebi ne povzroči poškodb, do padca predmetov je prišlo zaradi sil, ki so delovale ob trku, ki ga je (prometno nesrečo) povzročil stranski intervenient. Z morebitno nepravilno namestitvijo opreme je tožeča stranka kvečjemu prispevala k nastanku škode ali povzročila, da je škoda večja, kot bi bila sicer. Gre za vprašanje deljene odgovornosti (171. člen OZ) in ne vzročne zveze.
Materialno dokazno breme za dejstva, ki vodijo do delne razbremenitve odgovornosti, je na toženi stranki.
V primeru, če stranka, ki nosi materialno dokazno breme, zatrjevana dejstva izkaže (z visoko stopnjo verjetnosti), se procesno dokazno breme prevali na drugo stranko. Če je potrebno za ugotovitev pravno relevantnih dejstev znanje strokovnjakov z več področij, sodišče izvedensko delo zaupa strokovni instituciji.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v preizkusni dobi sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. Vsled navedenega pritožbene trditve, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška, pri odločanju o pravilnosti in zakonitosti preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevne oziroma ne morejo privesti do drugačne odločitve glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.