ZCes-1 člen 30, 30/3, 30/7, 31, 31/3. ZP-1 člen 68.
zahteva za sodno varstvo - osna obremenitev vozil na javnih cestah - načelo materialne resnice - skupna masa vozila - verodostojnost dokazil
Ob ugotovljenem nasprotju bi moralo sodišče prve stopnje v primeru dvoma, ali je bilo uporabljeno zakonito merilo, v skladu z načelom materialne resnice (68. člen ZP-1) pozvati prekrškovni organ na razjasnitev ugotovljene neskladnosti, nato pa s pojasnili prekrškovnega organa seznaniti tudi storilca in mu omogočiti, da se o tem izjavi pred izdajo sodbe o prekršku.
sodna taksa za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse - podatki o premoženjskem stanju prosilca - trditveno in dokazno breme za taksno oprostitev
Obveznost plačila sodne takse ni podrejena vsem ostalim obveznostim predlagatelja taksne oprostitve; samo dejstvo obstoja obveznosti v zatrjevani višini še ne zadostuje za ugotovitev, da tožeča stranka takse ne more plačati oziroma da bi bila z njenim plačilom ogrožena njena dejavnost. Za takšen zaključek bi morala podati konkretnejše navedbe o vrstah svojih obveznosti, njihovi zapadlosti ter pomenu tega za svoje poslovanje, česar pa ni storila.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za zamudo - subjektivni razlogi na strani stranke
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče odobriti zgolj na podlagi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki mora biti vložen hkrati s pravnim sredstvom, ki ga je vlagatelj vložil prepozno, v vsebinskem pogledu pa je mogoče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugoditi le, če vlagatelj izkaže, da je do zamude roka prišlo iz objektivno opravičljivih razlogov. Človeške napake na strani obdolženca ni mogoče šteti kot nek zunanji, do vlagatelja neodvisen dogodek ali okoliščino, ki mu je preprečila vložitev pravnega sredstva, temveč gre za izrazito subjektivno okoliščino, s katero ni mogoče upravičiti ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
delni umik tožbe - delna sodba - stroški postopka - odločanje o povrnitvi stroškov - popravni sklep - končna odločba - preuranjena odločitev - prepoved reformatio in peius - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius)
O stroških v zvezi z delnim umikom, podanim tekom pravde, se odloči s končno odločbo. Ker izpodbijani sklep ni končna odločba, je bila izpodbijana odločitev o obveznosti tožeče stranke povrnitve stroškov postopka prve, druge in tretje toženke glede delno umaknjenega dela tožbe preuranjena.
ZFPPIPP člen 46, 121, 121/1, 128, 128/2, 323, 323/1, 323/2. OZ člen 87, 87/1, 87/2, 336, 336/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
načelo enakega obravnavanja upnikov - soglasje k sklenitvi sodne poravnave - nična pogodba - ničnost prodajne pogodbe - posledice ničnosti pogodbe - kondikcijski zahtevek - nepoštenost stranke - condictio ob turpem causam - kdaj začne teči zastaranje - nadomestni sklep stečajnega sodišča - izdaja nadomestnega sklepa na podlagi pravočasne pritožbe - odločanje o pritožbi - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - davki
Upravitelj za sklenitev take sodne poravnave potrebuje soglasje stečajnega sodišča, ki ga pridobi, če izkaže, da je sklenitev sodne poravnave v korist stečajne mase in s tem upnikov. Vsekakor pa je tudi nujno, da stečajno sodišče opravi vsaj osnovno presojo utemeljenosti zahtevka, o katerem naj bi se sklenila sodna poravnava.
Po stališču višjega sodišča sme sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa izdati sklep z vsebino oziroma učinki, kot če bi o njem odločalo višje sodišče.
Izdaja nadomestnega sklepa bi bila nedopustna le, če bi sodišče prve stopnje spoznalo, da je pritožba le delno utemeljena. Zakonsko določilo pa ne pomeni, da sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa ob vsebinski presoji navedb upnika ne bi smelo sprejeti sklepa z enako vsebino izreka kot prvič, do česar pripelje presoja dodatnih navedb in odprava morebitnih drugih pomanjkljivosti prvega sklepa.
Ker je bilo šele v letu 2019 pravnomočno razsojeno o ničnosti, je lahko šele takrat upnik pridobil pravico do vračila tega, kar naj bi prejel in je v skladu s prvim odstavkom 336. člena OZ lahko začelo teči zastaranje.
V smislu druge povedi drugega odstavka 87. člena OZ gre za velik pomen ogroženih interesov, katerih izpolnitev sta sklenitelja ničnih pogodb hotela s pogodbami preprečiti.
Ob velikem pomenu ogroženih interesov sta bili nepošteni obe stranki pogodbe, pri čemer je A., ki je tudi po ugotovitvah v sodbi v zadevi VII Pg 550/2017 povezan s stečajnim dolžnikom, dejavno sodeloval pri poskusu oškodovanja upnikov, predvsem pritožnice. S tem pa so izpolnjeni tudi vsi nameni take zakonske ureditve.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 9, 120, 120/3, 619.
spor majhne vrednosti - gospodarski spor majhne vrednosti - splošni pogoji pogodbe - podjemna pogodba (pogodba o delu) - dolžnost izpolnitve obveznosti - protispisnost - uveljavljanje napak volje - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
Splošni pogoji zavezujejo pogodbeno stranko, če so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bili tožencu pogoji jamstva skupaj s pogodbo in računom poslani po pošti, je pravilno štelo, da ti pogoji predstavljajo materialnopravno podlago za odločitev.
Protispisnost je podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ta bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana le v primeru, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za tehnično napako pri prevzemanju oziroma prenosu vsebine listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, to je tedaj, ko jih je sodišče v razloge sodbe povzelo z drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici.
Če je pogodba obremenjena z napakami volje, je izpodbojna, izpodbojna pogodba pa je veljavna in torej zavezuje, dokler ni razveljavljena. Ker tožena stranka ni zahtevala razveljavitve podjemne pogodbe zaradi napak volje, njene navedbe v zvezi s tem, da je pogodbo sklenila v zmoti oziroma prevarana, niso pravno pomembne.
Prvo sodišče je ob upoštevanju obstoječe sodne prakse pravilno razlogovalo, da je v obravnavanem primeru nosilno vprašanje ugotovitev o tem, ali obstaja kakršnakoli zveza, ki kaže na to, da sta si nezakonitost in dokaz v razmerju vzroka in posledice, saj mora v takih primerih sodišče tak dokaz brezpogojno izločiti. Do izločitve pa ne pride le v primeru, če državni tožilec ob doktrinah zbledelega madeža in neodvisnega vira ter teorije neizogibnega odkritja z gotovostjo dokaže, da bi policija do teh dokazov, katerih izločitev se predlaga, prišla lahko tudi drugače, torej zakonito in neodvisno od sicer nezakonito pridobljenega dokaza, ki je v tem primeru nezakonito opravljena hišna preiskava in pri njej najdena oba navedena predmeta. Trditveno in dokazno breme o tem je torej na strani državnega tožilstva, kot je pravilno razlogovalo že prvo sodišče.
ZP-1 člen 55, 55/2, 55/2-2. ZFPPIPP člen 491, 491/1, 491/1-1.
zahteva za sodno varstvo - prekluzija - pravica do poštenega postopka - pravica do izjave v postopku
Ker je zaradi napačnega vročanja prišlo do kršitve pravice do izjave in storilec dejansko ni imel možnosti, da bi se izjavil o dejstvih in okoliščinah prekrška, je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je storilec z navedbami, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška v zahtevi za sodno varstvo prekludiran. Taka zmotna presoja pa je imela za posledico, da sodišče prve stopnje ni obravnavalo zahteve za sodno varstvo v celoti, kar predstavlja kršitev pravice do poštenega postopka
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058167
OZ člen 149.. Pravilnik o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (1966) člen 62.. ZDR-1 člen 35, 45.. ZVZD-1 člen 5.. OZ člen 131.
V okoliščinah konkretnega primera nalaganja palet na tovornjak ni mogoče šteti za nevarno dejavnost oziroma viličarja za nevarno stvar. Nakladanje ali razkladanje tovora z viličarjem namreč ne dosega standarda nevarne dejavnosti v smislu 149. člena OZ, saj gre za objektivno odgovornost le v tistih dejavnostih, iz katerih, kljub ustrezni pazljivosti, izhaja nadpovprečno tveganje za varnost ljudi in premoženja. Sodna praksa vsakega dela z viličarjem ne opredeljuje kot nevarne dejavnosti, temveč ji tak atribut prizna le v primeru, ko gre za večje ali sunkovite premike viličarja, ki bi bili neobvladljivi, ali za prevažanje velikih in težkih bremen. V konkretni zadevi delo ni nevarno samo po sebi, temveč je postalo nevarno zaradi ravnanja tožnika.
ZST-1 člen 16, 34, 34/4. ZST-1 tarifna številka 1122.
sodna taksa za umik pritožbe
Sodna taksa je bila glede na to, da ni bila plačana sodna taksa za pritožbeni postopek in se je zato štelo, da je bila pritožba tožene stranke z dne 6. 1. 2020 umaknjena, pravilno odmerjena.
zahteva za sodno varstvo - domneva odgovornosti lastnika vozila - meritev hitrosti
Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je imel merilnik hitrosti Gatsometer RS -GS 11, ki je bil v kritičnem času uporabljen za meritve hitrosti, kot je razvidno na fotografiji, v času meritve veljavno overitev in da je tako ustrezal zahtevam Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu. S temi ugotovitvami je sodišče prve stopnje odgovorilo tudi na navedbe v zahtevi za sodno varstvo, da za uporabljeno merilno napravo ni v skladu z določbo šestega odstavka 17. člena Pravilnika ugotovljena identifikacija, ki mora biti samodejno natisnjena na slikovno dokumentirani meritvi hitrosti.
misija - vojska - trditvena podlaga - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - ukaz nadrejenega
Neuspešno je pritožbeno zatrjevanje, da tožnica in priče niso izpovedali, da jim je bilo delo na dneve tedenskega počitka odrejeno z ukazom. Iz dokaznega postopka izhaja, da sta bili dvočlanski enoti, ki sta delovali v okviru skupine D., glede vsebine dela podrejeni romunskemu poveljniku. Iz izpovedi vodje te skupine izhaja, da so člani skupine v obliki ukaza od romunskega poveljnika že prvi dan misije prejeli usmeritev, da obveščevalna dejavnost ne pozna prostega dne. Tako se je tudi delovni del dneva ob nedeljah zaključeval šele popoldne. Pritožbena navedba, da naj bi tožnica delo ob nedeljah opravljala samoiniciativno, glede na navedeno in glede na izpovedi tožnice in prič o tem, kako oziroma do kdaj zvečer je potekalo njihovo delo ob drugih dneh, ni utemeljena.
sklep o prodaji - izklicna cena - varščina - posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - pravni interes ločitvenega upnika - posebna stečajna masa - vrstni red poplačila upnikov
Največji interes ločitvenih upnikov je, da se doseže čim višja cena pri prodaji in s tem višja razdelitvena masa. Nenazadnje je to ugodnejše tudi za navadne upnike, ki so lahko poplačani v toliko manjšem deležu, ko v splošni razdelitveni masi participirajo tudi upniki, ki so sicer imeli ločitveno pravico, pa niso dosegli celotnega poplačila iz posebne stečajne oziroma razdelitvene mase. V obravnavani zadevi gre tudi za zelo specifično premoženje (mega kino center), kjer je krog kupcev že tako ali tako omejen.
V skladu s 47. členom ZFPPIPP sta pomembna tako višina plačila upnikov kot tudi roki za plačilo njihovih terjatev. Višje sodišče se tudi sedaj (kot že v sklepu Cst 13/2022) strinja, da je v tej fazi postopka pomembnejša višina plačila terjatev. Nenazadnje gre tu predvsem za plačilo zavarovane terjatve upnika D. d. o. o., ki ima prvi vrstni red plačila iz te posebne stečajne mase in katerega terjatev bo le delno plačana, tudi če bo dosežena prodajna cena v višini izklicne cene. Ta upnik, ki bo tako edini (delno) poplačan iz te stečajne mase, pa je tako k izklicni ceni kot tudi varščini dal pozitivno mnenje. Na pritožnika, ki ima kasnejši vrstni red poplačila, pa ta prodaja niti v ničemer ne bo vplivala, vsaj glede roka poplačila ne, ki ga pritožba še posebej izpostavlja kot del načela iz 47. člena ZFPPIPP.
sodna taksa - plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za obročno plačilo sodne takse - pravočasnost predloga za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je pri presoji pravočasnosti vloženega predloga za obročno plačilo sodne takse prezrlo določbo tretjega odstavka 14. a člena ZST-1, po kateri rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog v primeru, ko sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ne ugodi, začne teči naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga. Upoštevajoč, da je je bil sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 17350/2020-49 z dne 18. 10. 2021 zasebnemu tožilcu vročen 29. 10. 2021 (povratnica na l. št. 117), je rok za vložitev predloga za obročno plačilo sodne takse pričel teči 19. 10. 2021 in je tako predlog zasebnega tožilca za obročno plačilo sodne takse, ki ga je vložil 8. 11. 2021 pravočasen.
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 92, 92/2, 92/2 1-5, 96, 96/1.
stroški kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - oprostilna sodba - brezplačna pravna pomoč
Na podlagi določbe prvega odstavka 96. člena ZKP glede povrnitve stroškov kazenskega postopka, kot je to bilo v predmetnem primeru po odločitvi vrhovnega sodišča, nastane pravno razmerje med državo oziroma sodiščem, ki je vodilo postopek in obtožencem. Obtoženec je tisti, ki je upravičen do povrnitve stroškov postopka in ne njegov zagovornik kot izvajalec brezplačne pravne pomoči. Drugače pa je to urejeno v določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ko je aktivno legitimiran za poplačilo opravljene storitve v postopku BPP izvajalec brezplačne pravne pomoči, torej obtoženčev zagovornik.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, naj izpolni svojo obveznost iz naslova plač, regresov za letni dopust in stroškov v zvezi z delom tako, da neto zneske teh dajatev zmanjša za že prejeta neto plačila po pogodbah civilnega prava, tj. plačila, zmanjšana za plačane davke in prispevke. Takšna odločitev je pravilna in skladna s stališčem Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. VIII Ips 89/2019, izdanem v obravnavani zadevi, da se pri poračunu upoštevajo vsa plačila, ki so bila izplačana tožnici v njeno neposredno razpolaganje, torej brez zneskov, ki jih je tožena stranka odvedla za tožnico iz naslova davkov in prispevkov.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda prekluzivnega roka - nedovoljen predlog - rok za odgovor na pripravljalno vlogo - sodni rok - zamuda sodnega roka - prepozna pripravljalna vloga - upoštevanje prepozne vloge - opravičljiva zamuda stranke - brez svoje krivde - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - prekluzija glede navajanja dejstev
Predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne utemeljuje opravičenost zamude vsakega procesnega roka, pač pa le taka zamuda roka, pri kateri stranka nameravanega procesnega dejanja pozneje ne more več opraviti. Stranka mora biti torej prekludirana - zamujen rok mora biti prekluzivni.
286.a člen ZPP omogoča sodišču, da s pisnimi pozivi vzpodbudi stranke k pravočasnemu podajanju pripravljalnih vlog, ki naj pripomore h koncentraciji in pospešitvi ter ekonomičnosti postopka. Sodišče tako lahko strankam postavi zavezujoče roke (pod grožnjo prekluzije) za predložitev pisnih pripravljalnih vlog. Vendar prekluzija ni absolutna. Če stranka zamudi postavljeni rok, ne izgubi pravice do podajanja (prepoznih) vlog. Sankcija za nespoštovanje postavljenega roka je le pogojno neupoštevanje nepravočasno predložene pripravljalne vloge. Kljub zamudi jo sodišče še vedno lahko upošteva, če stranka opraviči, da je predhodno ni mogla predložiti brez svoje krivde, ali če sodišče presodi, da dopustitev vloge ne bi zavlekla reševanja spora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00058383
EZ-1 člen 6, 6/1-6, 6/2-9, 29, 29/8, 288, 288/1, 297, 297/1, 306, 306/8, 530, 530/1. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2016) člen 1, 1/2, 3, 3-21, 47, 47/2, 47/3, 55, 55/1, 59, 59/3, 59/5, 59/6, 63, 63/1, 63/5, 64, 64/4, 64/5, 65, 67, 67/1, 67/3, 67/5. Odlok o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana (2016) člen 4, 5, 5/2, 5/4. ZPP člen 287, 287/2, 454, 454/2. ZGJS člen 5, 5/3. OZ člen 122, 122/1, 122/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - predlog stranke za izvedbo dokaza - energetika - gospodarska javna služba - dobava toplotne energije - pogodba o dobavi toplote - sprememba lastništva - prenos pogodbe na tretjega - zmotna uporaba materialnega prava - razlaga določb - argumentum a contrario - pojem odjemalca toplote - stroški dobave toplote - trditvena podlaga - prednostni vrstni red - energenti - vrstni red - odpoved pogodbe - kontrahirna dolžnost
EZ-1 ter na njegovi podlagi sprejeti Odlok o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju MOL določata prioritetno uporabo (vrstni red) energentov. Pravica do odpovedi pogodbe je tako omejena (četrti odstavek 64. člena Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana v zvezi s četrtim odstavkom 5. člena ter 4. členom Odloka), saj pridobi odjemalec pravico do odpovedi pogodbe pod pogojem, da je izpolnjena dodatna predpostavka prioritetnega vrstnega reda uporabe energentov. Z navedenimi določbami je torej določen dodatni pogoj za prenehanje obstoječega pogodbenega razmerja, ne pa tudi (zakonski) prehod pogodbenega razmerja na novega odjemalca.
Ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka gospodarski subjekt, ki se ukvarja z logistiko in transportom, ne more vzdržati pritožbeno stališče, da se zaposlena pri tožeči stranki ob sklenitvi zavarovalne police na zavarovano vrednost 5.000,00 EUR ni zavedala, da je približno 50.000,00 EUR vredno vozilo podzavarovano. Zavarovalna zastopnica je sicer izpovedala, da je zaposleno pri tožeči stranki v telefonskem pogovoru tudi na to dejstvo posebej opozorila, v dokaznem postopku pa je bilo ugotovljeno tudi, da so bili tožeči stranki ob podpisu zavarovalne police izročeni splošni pogoji, ki definirajo pojem podzavarovanja in njegove posledice.
Sodišče prve stopnje se je zmotno sklicevalo na določilo četrtega odstavka 98. člena ZPP, ki določa, da če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže. Ker zavržena vloga ni ne tožba ne pravno sredstvo, pač pa vloga tožnice, vložena po pooblaščencu, ki po presoji sodišča prve stopnje ni imel ustreznega pooblastila tožnice za vložitev te vloge, bi lahko sodišče prve stopnje skladno s tretjim odstavkom 98. člena ZPP nadaljevalo postopek, ne da bi upoštevalo to vlogo.
Pravnomočen vpis zakonitega zastopnika v sodni register še ne pomeni, da se v gospodarskem sporu ne bi moglo izkazati, da sklep skupščine, ki je bil podlaga za vpis, nima nobenih pravnih učinkov.