ZDavP-2 člen 88. ZUstS člen 44, 48, 48/2. ZUJF člen 193. ZIPRS1314 člen 60, 60/8.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - odločba Ustavnega sodišča - učinek odločbe Ustavnega sodišča
Skladno s 44. členom ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Odločba Ustavnega sodišča je bila objavljena 6. 3. 2015, razveljavitev pa je skladno s 43. členom ZUstS začela učinkovati naslednji dan, to je 7. 3. 2015. Odločba, katere odprava se predlaga, je bila izdana dne 8. 5. 2014 in je postala pravnomočna 3. 6. 2014. Navedena odločba Ustavnega sodišča je bila po navedenem izdana po pravnomočnosti odločbe o odmeri davka in zato v obravnavani zadevi ne vpliva na uporabo 193. člena ZUJF.
integriteta in preprečevanje korupcije - sum korupcije - poseg v človekove pravice - enako varstvo pravic - osebni podatki - zbirka osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - objava osebnih podatkov
Določba 13. člena ZIntPK ne vsebuje zakonske podlage za objavo tožnikovih osebnih podatkov v aplikaciji Supervizor.
Način, na katerega so podatki v aplikaciji Supervizor organizirani, kaže na to, da gre pri tem za zbirko osebnih podatkov. V aplikaciji so namreč podatki organizirani tako, da je mogoče posameznika zlahka določiti, saj so podatki dostopni vsakemu uporabniku aplikacije, ki vnese ustrezno ime in priimek, torej aplikacija deluje kot zbirka osebnih podatkov.
Določba 9. člena ZVOP-1 je striktna in jasna ter ne dopušča ekstenzivne razlage. Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Da je obdelava osebnih podatkov dopustna, mora torej zakon eksplicitno določiti, kateri osebni podatki in kako se obdelujejo, torej kaj je znotraj široke definicije obdelovanja podatkov dovoljeno z njimi početi. Slednje je odvisno od namena, zaradi katerega se podatki obdelujejo.
21. člen Ustave RS se nanaša na spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva v okviru kazenskega in pravdnega postopka in ne nasploh. Ker v obravnavani zadevi ne gre za nobenega od navedenih postopkov, tudi ustavne pravice iz tega člena tožniku niso mogle biti kršene.
nadomestilo za rabo vode - proizvodnja brezalkoholnih pijač - odmera nadomestila - zastaranje - retroaktivna veljavnost zakona
Sporna je uporaba določb 199.b člena ZV-1 za zaračunavanje plačila za vodno pravico za nazaj, od leta 2005 do konca leta 2013. Tožeča stranka se sklicuje na protiustavnost sprejete zakonske določbe (155. člen Ustave). Ker je zakon določil obveznost plačila za nazaj in tudi po presoji sodišča takšen poseg zahteva javna korist in ker ne posega v že pridobljene pravice tožeče stranke (to vodno pravico je tožeča stranka nesporno koristila že vse od leta 2005), je neutemeljen ugovor retroaktivne veljave spornih zakonskih določb.
V konkretni zadevi je redno sodišče izpodbijano odredbo o zasegu predmetov izdalo v okviru svoje sodne funkcije skladno z določili ZPPre in ZKP. Zaradi tega tožeča stranka odločitev, ki jih je sprejelo sodišče v navedeni zadevi, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj sodi v pristojnost rednih sodišč. Odločitve sodišč in procesna dejanja sodišč, ki vodijo do teh odločitev, lahko tožeča stranka izpodbija le s pravnimi sredstvi, vloženimi pred stvarno pristojnimi sodišči, in po izčrpanju vseh pravnih sredstev v primeru kršitve ustavnih pravic z ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem. Izpodbijanega sodnega akta in procesnih dejanj sodišča glede na njihovo naravo kot akta in dejanj sodišča ni mogoče šteti za posamične akte oz. dejanja, kot so zajeta v 4. členu ZUS-1.
Ker izpodbijana odredba preiskovalne sodnice ne more biti akt, ki bi lahko bil predmet upravnega spora, posledično temu ne morejo biti predmet upravnega spora tudi dejanja, ki so posledica izdaje tega akta, to pa je razpolaganje z zapisniki sej ožjega kolegija guvernerja Banke Slovenije kot tudi pregledovanje, obravnavanje, reproduciranje in ostala uporaba teh zapisnikov.
človekove pravice - poseg v človekove pravice - varuh človekovih pravic
Varuh človekovih pravic je ustavna kategorija, ki predstavlja neformalno obliko varstva pravic posameznikov v razmerju do nosilcev javnih pooblastil in ki na področju svojega delovanja nima neposrednih pristojnosti za oblastno ukrepanje, ampak deluje na neformalen način in črpa svojo avtoriteto iz svojega ugleda in položaja v družbi in s tem prispeva tudi k razvoju in dvigu pravne in upravne kulture v razmerjih med izvajalci oblasti in posamezniki. Glede na opisano opredelitev položaja varuha v strukturi državnih institucij po presoji sodišča varuh ne predstavlja organa iz 1. člena ZUS-1, zato tudi očitano dejanje ne more biti predmet presoje v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1.
ZVis člen 55, 56, 57. ZUP člen 9, 214, 237, 237/2, 237/2-7, 251. URS člen 22.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv višji predavatelj - postopek izvolitve v naziv - obrazložitev odločbe - mnenje študentov - načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi se prvostopenjski organ pri svoji odločitvi sklicuje na negativno mnenje Študentskega sveta, ki pa ga vsebinsko ne povzema, ampak navaja zgolj to, da je Študentski svet svoje negativno mnenje izčrpno obrazložil. Pri tem pa v odločbi tudi ni navedeno, iz katerih razlogov je organ sledil temu mnenju, nikjer ni opredelitve do vsebine tega mnenja. Navedeno je zgolj to, da se je senat dne 27. 1. 2014 na svoji drugi redni seji seznanil z negativnim mnenjem Študentskega sveta o pedagoškem delu tožnika. Nadalje je navedeno, da glede na to, da je mnenje Študentskega sveta negativno, so člani senata izvedli glasovanje in odločili, da se tožnika ne izvoli v naziv. Taka odločitev pa v obrazložitvi nima razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti.
Prvostopenjski organ bi se moral opredeliti tako do rezultatov študentskih anket kot do vsebine mnenja Študentskega sveta in pojasniti, zakaj sprejema oziroma ne sprejema vsebine tistega, kar iz tega mnenja in rezultatov študentskih anket izhaja.
Prvostopenjski organ je avtonomen pri odločanju o izvolitvi v naziv in velja avtonomija univerze, vendar pa je pri odločitvi vseeno potrebno upoštevati osnovne procesne pravice stranke v postopku, med katere spada tudi pravica do obrazložene odločbe. Tako senat fakultete lahko nekoga izvoli ali pa ga ne izvoli, vendar pa mora biti v vsakem primeru sprejeti akt obrazložen v tolikšnem obsegu, da je upoštevano ustavno določilo o pravici do enakega varstva pravic iz 22. člena ustave. V okvir te pravice sodi tudi pravica do obrazložene odločitve, najpomembnejši del obrazložitve pa je tisti, ki se nanaša na razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov oziroma razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Kakorkoli se tožena stranka odloči, mora biti pojasnjeno, iz katerih razlogov sledi enemu mnenju, ne pa argumentom, ki temu mnenju nasprotujejo.
ZDavP-2 člen 89, 89/2. ZUP člen 260. ZUJF člen 193, 244, 244/4. ZUstS člen 44, 48. URS člen 14, 14/2.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča - obnova postopka - obnovitveni razlog - načelo enakosti pred zakonom
Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je navedeno zakonsko določbo ZUstS treba razumeti tako, da razveljavitev zakona oziroma njegovega dela ne predstavlja samostojne podlage za vložitev pravnega sredstva, s katerim bi bilo mogoče poseči v razmerja, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno.
Skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena URS zahteva, da je treba bistveno enaka dejanska stanja obravnavati enako. Načela enakosti pred zakonom ni mogoče pojmovati kot splošno enakost vseh, pač pa kot enako obravnavanje enakih dejanskih stanj.
Določitev višine rudarske koncesnine ni v dispoziciji pogodbenih strank, zato ni predmet svobodnega pogodbenega oblikovanja pravic in obveznosti. Določena je na podlagi podzakonskega predpisa in vezana na njegove vsakokratne spremembe.
Dejstvo, da nova ureditev izračuna koncesnine povečuje finančne obveznosti tožeče stranke in ji s tem zmanjšuje njen dobiček, samo po sebi ne utemeljuje nedopustnega posega v svobodno gospodarsko pobudo, ki je po svoji vsebini v prvi vrsti podjetniška svoboda ravnanja, še manj pa poseg v zasebno lastnino.
davek na promet nepremičnin - davčna osnova - vrednost nepremičnin - razveljavitev zakona
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-168/15-9 odločilo, da se tretji odstavek 8. člena ZDPN-2 razveljavi, kolikor kot osnovo za davek na promet z nepremičninami določa 80 % posplošene tržne vrednosti te nepremičnine. Na podlagi 44. člena ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. To pa pomeni, da v konkretnem primeru ni več pravne podlage, na kateri temelji izpodbijana odločitev.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 28, 28/1. URS člen 18, 21, 21/1, 22, 23, 27, 34. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov člen 6, 37, 65, 65/1, 66, 66/1, 66/4. ZIKS-1 člen 239, 239/1.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice - pravica do osebnega dostojanstva - kazenski postopek - glavna obravnava v kazenskem postopku - prisilna sredstva - vklepanje - policijsko spremstvo - rok za vložitev tožbe zaradi kršitve človekovih pravic
Ne drži, da je bil tožniku pripor odrejen le zaradi ponovitvene nevarnosti, temveč tudi zaradi begosumnosti, kar pa je bila ena izmed ostalih okoliščin za sprejetje opisane varnostne ocene za tožnika in izdajo odredbe o spremstvu. To pa tudi pomeni, da toženka pri izdaji odredbe o spremstvu, ki je bila potem tudi realizirana pri vsaki privedbi oziroma prevozu od zavoda do sodišča, ni ravnala arbitrarno, temveč v skladu z določbami navedenega Pravilnika in torej sorazmerno ter ob upoštevanju pravno relevantnih okoliščin glede na citirani predpis. Tožnik v tožbi tudi ne opisuje subjektivnih občutkov zaradi opisanega ravnanja pravosodnih policistov med prevozi oziroma privedbami, temveč o občutkih, ki jih je doživljal sicer zaradi opisane privedbe, ob samem prihodu v sodno dvorano oziroma v sodni dvorani med trajanjem narokov za glavno obravnavo.
V zvezi s prevozi na sodišče in uporabljenimi prisilnimi sredstvi tožnik izpostavlja še sodbo ESČP v zadevi Ramishvili in Kokhreidze proti Gruziji, in ponovi svoje navedbe, s katerimi želi izpodbiti okoliščine, ki so bile razlog za uporabo prisilnih sredstev v obravnavanem primeru, tj. da tožnik ni bil pravnomočno spoznan za krivega kaznivega dejanja, da je prostovoljno prišel v Slovenijo, da je bil zoper njega odrejen pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti, ki jih pa sodišče šteje za izpodbite glede na podatke spisa in zato tudi ne more upoštevati citirane odločitve ESČP kot relevantne za obravnavani primer.
Spoštovanje ustavnih pravic, ki gredo obtožencu v kazenskem postopku med glavno obravnavo, zagotavlja sodnik oziroma predsednik senata, ki vodi postopek glede na določbe ZKP. Tožnik bi tako lahko tekom obravnave uveljavljal zatrjevane posege v svoje ustavne pravice, prav tako bi jih lahko uveljavljal tudi v pritožbenem postopku zoper sodbo kazenskega sodišča.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - novogradnja - načelo zaupanja v pravo - za odločanje relevanten predpis - program opremljanja
Čeprav ZPNačrt izrecno ne določa, kdaj nastane obveznost plačila komunalnega prispevka, mora po presoji sodišča v tem primeru prvostopenjski organ v ponovljenem postopku v skladu z načelom zaupanja v pravo, kot enim od načel pravne države iz 2. člena URS, uporabiti predpis, veljaven v času uvedbe postopka za odmero komunalnega prispevka.
upravni spor - enakost pred zakonom - nezakonitost akta - ugotovitvena tožba - ustavna odločba - prekinitev postopka
Prvostopenjska odločba je nezakonita, ker je v nasprotju z 14. členom URS, ker zahteva tožnic za registracijo istospolne partnerske skupnosti ni bila obravnavana na enak način, kot bi bila obravnavana zahteva za sklenitev zakonske zveze izven uradnih prostorov, kjer bi se bil prvostopenjski organ dolžan opredeliti do tega, ali obstajajo pomembni razlogi za sklenitev zakonske zveze izven uradnih prostorov.
ZUS-1 člen 3, 4, 4/1. URS člen 33. Protokol št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 1.
varstvo ustavnih pravic - vpis v zemljiško knjigo - informacijski sistem e-ZK - pravica do zasebne listine
Sodišče lahko sledi tožniku, ki utemeljeno uveljavlja, da je tožena stranka s tem, ko dne 12. 12. 2014 na podlagi odločbe GURS ni izvedla vknjižbe poočitve združitve posameznih delov št. X. v stavbi št. Y., k.o. A. v zemljiški knjigi v nov posamezni del št. Z., ravnala nezakonito in je s tem posegla v pravico tožeče stranke do zasebne lastnine in do mirnega uživanja njenega premoženja iz 33. člena Ustave v povezavi s 1. členom Protokola št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
igre na srečo - osebe, ki pri posameznem koncesionarju sodelujejo pri izvajanju iger na srečo - delitev napitnine - načelo enakosti pred zakonom - zahteva za presojo ustavnosti - prekinitev postopka
Sodišče ocenjuje, da so podani razlogi za vložitev zahteve za oceno ustavnosti drugega odstavka 91. člena ZIS, saj navedena določba, ki določa, da se napitnina v celoti nameni le za plače zaposlenih za delovno uspešnost, postavlja druge delavce, ki sodelujejo pri izvajanju posebnih iger na srečo (opredeljene v 86. členu), s katerimi koncesionar nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, v neenakopraven položaj. Ker torej ZIS na eni strani izenačuje vse osebe, ki sodelujejo pri izvajanju iger na srečo pri koncesionarju (delavce), s tem, ko določa, da zanje veljajo vse obveznosti določene v ZIS (torej tudi študente in samostojne podjetnike obravnava na enak način kot zaposlene), na drugi strani pa jim nato odreče pravico do udeležbe pri delitvi napitnine (ki so jo s sodelovanjem pri izvajanju posebnih iger na srečo soustvarili), jih brez utemeljenega razloga postavlja v slabši položaj. Zaradi tega je, po mnenju sodišča, drugi odstavek 91. člena ZIS v neskladju z 14. členom URS.
ZBPP člen 1, 4, 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. URS člen 22, 23.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic
Pri razlagi 4. člena ZBPP je treba izhajati iz namena ZBPP, ki je v tem, da se osebam, ki glede na njihov socialni položaj ne bi mogle brez škode za svoje preživljanje oziroma preživljanje svoje družine uresničevati pravice do sodnega varstva to varstvo omogoči. Pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) in enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) sta zagotovljeni le, če je udeležencem postopka dejansko omogočeno, da v postopku izrabijo s procesnimi predpisi dane možnosti, s katerimi uveljavljajo, utemeljujejo in dokazujejo svoje zahtevke ter izjavljajo svoja stališča o relevantnih dejstvih in okoliščinah. To pa je mogoče le s pravnim svetovanjem in zastopanjem v postopku, kar osebam, ki si tega zaradi svojega socialnega položaja ne morejo zagotoviti, omogoča ZBPP.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - ustavna pritožba
Tožniki so imeli edino možnost za uveljavljanje učinkovitega pravnega sredstva ustavno pritožbo. Zagotovljeno je bilo drugo primarno sodno varstvo v zvezi s katerim sodišče nima razlogov za pomislek, da ne bi bilo učinkovito.
invalidnost - volilna pravica - dostop do volišča in motenega glasovanja - neenaka obravnava - subsidiarni upravni spor
V obravnavani zadevi do kršitve pravic tožnikov še ni prišlo, saj se njihov zahtevek nanaša na dostop do prostora volišča in na zmožnost oddaje glasu glede na postavitev volilne kabine, mize in volilne skrinjice v samem prostoru na volišču; do tega glasovanja oziroma referenduma v času vložitve tožbe in odločanja sodišča pa še ni prišlo. Po ustavno-sodni praksi stranka lahko uveljavlja sodno varstvo pravic tudi v primeru zatrjevane nevarnosti, da bi do kršitve pravic(e) utegnilo priti.
Ugotovitev nezakonitosti sklepa v konkretnem primeru ni možna, saj ta sklep posega samo v tožničine pravice, ni pa nezakonit z vidika pravic ostalih volilnih upravičencev, pri čemer zagotovila toženke v zadnjem odstavku odgovora na tožbo govorijo za to, da bo tožnici vendarle omogočeno izvrševanje ustavne pravice. Tožena stranka namreč v tem delu odgovora dodaja, da bosta volilna odbora morala obema tožnikoma omogočiti, da nemoteno (ob zagotovljeni tajnosti) izvršita svojo volilno pravico in sama oddata glas v volilno skrinjico.
URS člen 2, 33, 158. ZKme-1 člen 17, 17/5, 18, 37a. Uredba o ureditvi trga z vinom člen 33a.
nepovratna sredstva - vračilo prejetih sredstev - podpora za promocijo vin - pridobljene pravice - pravna varnost - pravica do zasebne lastnine - poseg v pravnomočno odločbo
Z izpodbijano odločbo, ki tožniku odvzema pridobljene pravice, upravni organ ni posegel (to je odpravil, razveljavil ali spremenil) v pred tem izdane pravnomočnih odločb, ki tožniku priznavajo pravico do povračila upravičenih stroškov promocij. S tem, ko je pred tem izdane odločbe pustil nespremenjene v veljavi, je organ ravnal v nasprotju z načelom pravne varnosti (2. člen Ustave RS), ki med drugim varuje tudi posege v pridobljene pravice, z naložitvijo obveznosti vračila prejetih sredstev je posegel v ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS), z odločitvijo pa je kršil tudi določbo 158. člena Ustave RS, ki zaradi potrebe po pravni varnosti in stabilnosti pravnomočno urejenih razmerij določa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom.
V primeru, kakršen je obravnavani, ko je bila pravica do sredstev za ukrep kmetijske politike priznana s pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, evropski predpisi pa ne določajo podrobnejših postopkovnih pravil glede vračila neupravičeno izplačanih sredstev (načelo procesne avtonomije držav članic EU), bi lahko organ zahteval vračilo sredstev iz razlogov po petem odstavku 17. člena ZKme-1 le v okviru katerega od obstoječih postopkov izrednih pravnih sredstev po ZUP ali po ZKme-1, ki po slovenski zakonodaji omogočajo poseg v pravnomočne odločbe.
invalidi - volilna pravica - dostop do volišča - neenaka obravnava
Neizkazana ostaja tudi tožbena trditev o diskriminatorni obravnavi v zvezi s prilagoditvijo notranjosti volišč oz. glede dostopa do glasovalnega prostora in glasovalne skrinjice. Tožeči stranki na kršitev sklepata zgolj na podlagi izkušenj iz preteklih let. Po presoji sodišča je, ne glede na obstoječo normativno ureditev, tudi taka prilagoditev v praksi možna. Naloga volilne komisije in volilnih organov je, da v skladu z načelom „v korist volilni pravici“ ukrenejo kar je treba, da zagotovijo volilnemu upravičencu uresničitev njegove človekove pravice iz drugega odstavka 43. člena Ustave RS. V primeru, ko so volilni organi o teh okoliščinah vnaprej obveščeni, kot je to primer v obravnavani zadevi, tožeči stranki kršitev volilne pravice v zvezi z notranjo ureditvijo volišč po presoji sodišča neutemeljeno zatrjujeta.
ZDavP-2 člen 88. ZUstS člen 43, 44, 47. ZUJF člen 193.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - učinek odločbe Ustavnega sodišča - pravnomočno razmerje
Z odločbo Ustavnega sodišča je bilo ugotovljeno, da je bil 193. člen ZUJF, ki je v konkretnem primeru predstavljal pravno podlago za določitev davčne osnove, v neskladju z Ustavo. Ker v času zahteve za oceno ustavnosti zakonska določba ni več veljala, je Ustavno sodišče odločitev sprejelo z učinkom razveljavitve. To pomeni, da se določba 193. člena ZUJF ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Drugače povedano, na razmerja, o katerih je bilo do začetka njenega učinkovanja pravnomočno odločeno, odločitev Ustavnega sodišča ne vpliva. To po presoji sodišča pomeni, da glede na določbe ZUstS, ki izrecno urejajo pravne posledice odločitve Ustavnega sodišča in ki jih je šteti za specialne glede na določbe ZDavP-2, ni pravne podlage za to, da se, pa čeprav z izrednim pravnim sredstvom, poseže v pravnomočno odmerno odločbo.
Ponovna presoja drugostopenjskega davčnega organa, ki je hkrati nadzorstveni organ (276. člen ZUP), o zakonitosti konkretne prvostopenjske odločbe je izključena, če je nadzorstveni organ o pritožbi oziroma drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal ter odločbo presodil za zakonito. Ali je to pravno sredstvo vloženo na zahtevo ali pobudo davčnega zavezanca in se o njem odloča na zahtevo ali po uradni dolžnosti, navedenega ne spremeni.