PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021939
ZM člen 3, 3/2. ZPP člen 212, 214, 214/2, 286, 286/1, 339, 339/1, 362, 362/2, 431.
menica - trasirana lastna menica - verodostojna listina - bianco menica - menična izjava - predložitev menice v plačilo - navajanje dejstev in dokazov - nova dejstva in dokazi
Sodišče prve stopnje je ob tem pravilno ocenilo, da je izdajatelj menice (tožena stranka) vpisan tudi kot trasat, klavzula o denarnem nakazilu („plačajte za to menico“) je nadomeščena s klavzulo o nepogojni obljubi plačila („plačam“). Zato je to menico opredeliti kot trasirano lastno menico, v skladu z drugim odstavkom 3. člena ZM, ki določa, da se trasirana menica lahko izda (trasira) tudi na trasanta.
pravdni postopek - umik predloga za začetek stečajnega postopka - povračilo stroškov dolžnika - smiselna uporaba pravil ZPP
Postopek je celota in se ne more nadaljevati le v stroškovnem delu, ne pa tudi v zvezi z „glavno terjatvijo“ – torej v zvezi s predlogom za začetek stečajnega postopka, če o takem predlogu seveda še ni pravnomočno odločeno.
SPZ člen 33, 99, 213, 213/2, 219, 219/2. ZPP člen 183, 183/2, 185, 185/1.
služnost poti - izvrševanje služnosti - vzpostavitev prejšnjega stanja - razlaga izreka sodne odločbe - sprememba tožbe - nasprotna tožba
Obveza tožencev, da služnostno pot v širini 2,5 m in celotni dolžini primerno uredita z gramozom tako, da bo sposobna za hojo in vožnjo, ne izvira iz zakonskih določb drugega odstavka 213. člena SPZ (prej 49. člen ZTLR) in drugega odstavka 219. člena SPZ (prej 50. člen ZTLR), temveč iz delne sodbe, s katero je tožencema naložena obveznost vzpostavitve služnostne poti v prejšnje stanje.
Dejanska in pravna podlaga navedenega zahtevka namreč nima nobene odločilne zveze z že postavljenim zahtevkom v nasprotni tožbi. Zraven tega pa od odločitve o takem zahtevku ni odvisna dokončna ureditev temeljnega spornega razmerja med pravdnima strankama - obstoju služnostne poti
URS člen 23, 33. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4. ZKZ člen 18.
oprostitev plačila sodnih taks – visoka taksna obveznost – merila – zaščitena kmetija – nesorazmerna zahteva za prodajo nepremičnin
Ker predlagateljevi mesečni dohodki ne omogočajo, da bi iz njih na kakršenkoli način (tudi z najemom kredita) plačal visoko sodno takso, bi bila zahteva, da za njeno plačilo proda zaščiteno kmetijo, nesorazmerna zahteva.
začasni zastopnik – priznanje nagrade – odvetniška tarifa – nagrada za enostavna pisanja
Nagrada nastane s pooblastitvijo odvetnika, da zadevo reši preko sodnega postopka. Tako nastane nagrada tudi takrat, ko tožbe še ni vložil.
Pravilno je sodišče začasnemu zastopniku priznalo tudi nagrado za enostavna pisanja po tar. št. 2202 ZOdvT. Gre namreč za opravila, ki so bila potrebna zaradi zagotovitve osebne udeležbe tožene stranke v tem postopku.
odločanje brez razpisa naroka – poziv na odgovor na navedbe nasprotne stranke – prekluzija – nesporna dejstva – začetek stečajnega postopka med postopkom – prekinitev postopka
Če sodišče stranko v skladu z drugim odstavkom 286. člena ZPP pozove, da odgovori na navedbe nasprotne stranke v določenem roku, s potekom tega roka, če se pozivu ne odzove, nastopijo učinki domneve priznanja dejstev iz drugega odstavka 214. člena ZPP, razen če izkaže, da dejstva brez svoje krivde ni mogla navesti prej. V takem primeru lahko odloči tudi brez razpisa naroka.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0058585
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZIZ člen 6, 6/2, 6/3. ZPP člen 207, 207/1, 339, 339/2, 339/2-1, 343, 343/4, 346, 346/1. ZPUOOD člen 1, 1/1.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – pravno nasledstvo družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – procesni sklep – prekinitev postopka – tek rokov - pravni interes za pritožbo – sodniški pomočnik – pristojnost za zavrženje pritožbe – pravočasnost pritožbe
Šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP ureja singularno pravno nasledstvo družbenikov izbrisane gospodarske družbe za njene dolgove in s tem daje pravno podlago za nadaljevanje postopkov zoper družbenike.
Stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, ki je bil že pravnomočno razveljavljen.
V 6. členu ZIZ ni podlage za to, da bi o pritožbi zoper sklep v izvršilnem postopku lahko odločala druga oseba kot sodnik.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/5, 337.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga – dopustna pritožbena novota – obvestilo pošte o poslani pošiljki
Ker dolžnica v danem roku ni dopolnila predloga za oprostitev plačila sodnih taks z izjavo o premoženjskem stanju, je sodišče njen predlog zavrglo. K pritožbi priloženemu potrdilu, iz katerega izhaja, da je dolžnica na sodišče poslala poštno pošiljko, bo moralo sodišče v ponovljenem postopku vpogledati in ugotoviti, ali se navedena poštna pošiljka nanaša na zatrjevano pošiljanje obrazca ZST-1.
Ker z unovčenjem menice za že zapadli del plačila dolžnik pogodbene obveznosti med strankama ni kršil, druge podlage za nedovoljenost takega ravnanja pa upnik ni izkazal, upnik ni niti verjetno izkazal, da je dolžnik zlorabil menico kot instrument zavarovanja plačila, torej jo unovčil v nasprotju s kavzo temeljnega posla, s čimer bi izkazal za verjetno, da terjatev do dolžnika obstoji.
ZPP člen 154, 154/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 5/1.
pravdni stroški – končni uspeh – potrebnost pravde – priča – potni stroški – kilometrina – način izpolnitve s poštno nakaznico
V skladu s temeljnim načelom, ki velja pri odločanju o povrnitvi stroškov, nosi stroške tista stranka, ki je s svojim ravnanjem povzročila, da je bila pravda potrebna, pri čemer je odločilno načelo končnega uspeha in ne uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
sodna taksa za pritožbo – neplačilo sodne takse – zavrnitev predloga za taksno oprostitev – dodatni rok za plačilo – umik pritožbe
Če pritožnik, ki s predlogom za oprostitev plačila sodne takse ni uspel, ne plača sodne takse za pritožbo v dodatnem roku, ki mu ga postavi sodišče, se pritožba šteje za umaknjeno.
Ker je toženec izrecno in konkretno ugovarjal pravilnosti delitve posameznih stroškov, je bilo na tožniku breme, da za vsak strošek posebej natančno predstavi ključ delitve, opredeli njegovo podlago in višino.
V primeru, da nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, posebno opozorilo sodišča v smislu 285. člena ni potrebno.
Če tožeča stranka umakne tožbo, ker tožbeni zahtevek izpolni ena od solidarno zavezanih strank, druga pa se zahtevku upira, se ne more šteti, da ima izpolnitev po solidarnem zavezancu glede stroškov pravdnega postopka enak učinek, kot da bi solidarni dolžnik sam izpolnil zahtevek.
Za presojo pravočasnosti vloge, ki jo je stranka oddala po pošti nepriporočeno, je odločilno, kdaj je vloga prispela na sodišče (in ne kdaj je bila oddana).
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je dolžnik poslal pritožbo en dan po izteku 8 dnevnega pritožbenega roka, zato jo je pravilno zavrglo kot prepozno.
Ob dejstvu, da je upnik v predlogu za izvršbo določno navedel račune, ki so podlaga predlogu, se dolžnik ne more izogniti uporabi domneve nevarnosti zgolj s pavšalno in neobrazloženo izjavo, da „ne zanika obligacijskega razmerja“, ne da bi bilo pri tem to obligacijsko razmerje, katerega obstoja ne zanika, kakorkoli konkretizirano in ne da bi pri tem pojasnil tudi svoj ugovor, zakaj kljub obstoju obligacijskega razmerja, nima več nobene obveznosti iz tega naslova.
obnova postopka – nova dejstva – druga sodna odločba
Glede na to, da je predlog za obnovo postopka temeljil na novih dejstvih, ki jih je v drugem postopku (P 1) ugotovilo sodišče, pritožbeno sodišče med pravilnimi razlogi prvostopnega sodišča izpostavlja, da v konkretnem primeru predlagateljica kot obnovitveni razlog ni uveljavljala dejstev v smislu 10. točke 394. člena ZPP, ampak je predlagala obnovo postopka na podlagi pravnih sklepanj, ki jih je v drugem sodnem postopku po izvedenem dokaznem postopku opravilo sodišče na podlagi tožbenih trditev in obrambnih trditev strank.
Novela ZFPPIPP-A je razširila pojem aktivnega družbenika na osebo, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika. Tudi ta sprememba je bila predmet presoje Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovilo, da je sicer bila v neskladju z Ustavo RS, vendar le toliko, kolikor se je nanašala na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSC0003407
URS člen 14, 22. ZPUOOD člen 18.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe – zatrjevanje protiustavnosti – pravica do poštenega postopka - pravica do izjave v postopku – vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev
Sodišče prve stopnje je spregledalo obrazložene razloge upnika o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD, ki je bil podlaga za meritorno odločitev sodišča prve stopnje. Te razloge upnik utemeljeno ponavlja v pritožbi, kajti stranka mora „na poti“ do Ustavnega sodišča izčrpati vsa pravna sredstva ne le v procesnem, temveč tudi v vsebinskem smislu. Slednje pomeni zatrjevanje obrazloženih razlogov za protiustavnost določenega zakona ali njegove posamezne določbe. Na drugi strani morajo redna sodišča obrazloženo odgovoriti na te razloge.
začasna odredba - kontradiktornost - vročitev odgovora na ugovor nasprotni stranki
Za odločitev, ali je prvostopno sodišče s tem, ko odgovora na ugovor in njegove dopolnitve ni vročilo v izjasnitev dolžniku, je pravno pomembno, ali se je prvostopno sodišče pri svoji odločitvi o ugovoru oprlo tudi na navedbe iz teh dveh vlog.