avtorski honorar za priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – izračun nadomestila – male avtorske pravice – glasbena dela tujih avtorjev – repertoar tujih kolektivnih organizacij
Repertoar varovanih del kolektivne organizacije v smislu 1. točke prvega odstavka 146. člena ZASP predstavljajo poleg avtorskih del, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi pogodbe z avtorjem, tudi tista že objavljena avtorska dela, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi zakona. Tak primer je tudi priobčitev neodrskih glasbenih del (male pravice). V tem primeru sestavljajo repertoar tožeče stranke vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071551
ZPP člen 3, 7, 212, 214. OZ člen 131, 179.
nezatrjevana dejstva – neprerekana dejstva – upoštevanje nezatrjevanih in neprerekanih dejstev – nezgoda pri delu – odgovornost delodajalca - obseg škode – predhodne degenerativne spremembe – soprispevek oškodovanca – doktrina jajčne lupine
Z izvedbo dokazov ni mogoče dopolnjevati pomanjkljive trditvene podlage. Prav tako sodišče ne sme preverjati resničnosti dejstev, ki niso bila obrazloženo prerekana in se štejejo za priznana.
Predhodno zdravstveno stanje tožnika, ki se pred škodnim dogodkom ni izražalo v obliki bolečin ali drugih nevšečnosti, ne more predstavljati krivdnega prispevka oškodovanca k škodi, ki jo je utrpel v škodnem dogodku. Kot vzrok škode se lahko upošteva le človekovo ravnanje, ne pa stanje oškodovanca.
Doktrina „egg-shell skull“ temelji na razlikovanju med predvidljivostjo škodnega dogodka in (ne)predvidljivostjo konkretne pojavne oblike in obsega škode. Oškodovanec je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, ki mu je nastala zaradi posebne občutljivosti ali drugega posebnega stanja. Med takšno stanje sodijo tudi pred škodnim dogodkom nastale degenerativne spremembe, ki oškodovancu niso povzročale nobenih težav, je pa zaradi njih, v posledici škodnega dogodka, obseg škode večji.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - deljena dgovornost – ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca - objektivna odgovornost
Tožnik se je poškodoval pri opravljanju dela pri toženi stranki, ko je viličaristu pomagal s podlaganjem lesene gredi. Pri tem je cev zdrsnila z vilice viličarja, padla na konec lesene gredi in tožnika udarila v brado. Že viličar kot delovni stroj predstavlja nevarno stvar. Kot nevarno dejavnost je dopustno opredeliti tudi nevaren način transporta z viličarjem. V konkretnem primeru je tožnik v nevarnem delovnem območju viličarja pomagal viličaristu s podlaganjem cevi za lažje nakladanje. Tak postopek predstavlja nevaren postopek. Že zadrževanje v delovnem območju viličarja predstavlja povečano nevarnost poškodovanja. Zato za škodo, ki jo je utrpela tožnik zaradi nezgode pri delu, odgovarja tožena stranka kot delodajalec po načelu objektivne odgovornosti.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – usposabljanje delavca – vadba v telovadnici – vaje samoobrambe – obvezni treningi policistov
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku po temelju pravilno ugodilo, ker je ugotovilo, da je bila vadba organizirana v telovadnici, ki ni bila dovolj velika za 46 vadečih (23 parov), inštruktor ni dal jasnih navodil o izvedbi vaje, udeleženci pa niso bili oblečeni v ustrezna oblačila.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih člen 48 – 53.
nagrada in stroški izvedenca - pravica do nagrade - oprava izvedenskega dela - odgovor na pripombe
Ker izvedenec na pripombe strank ni odgovoril (navedel je le, da stranki konkretnih pripomb, ki bi terjale odgovor, nista podali, zaradi česar na njih ne more odgovoriti), ni upravičen do nagrade in povračila stroškov, saj ni opravil izvedenskega dela, za katerega bi Tarifa predvidevala nagrado.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074036
ZPP člen 286, 286/4. OZ člen 168, 168/1, 168/3, 168/4, 172, 172/2, 174, 179.
povrnitev škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - degenerativne spremembe - pravočasno navajanje dejstev - prekluzija - novota - premoženjska škoda - izgubljen dobiček - izguba zaslužka - nesklepčnost tožbe - potni stroški v času zdravljenja - povrnitev pravdnih stroškov - potrebni stroški
Tožnik je bil šele po opravljeni preiskavi v letu 2009 seznanjen, da so bolečine, ki so, kot je sprva navajal, šest mesecev po poškodbi začele pojemati, ponovno pojavile in začele stopnjevati (delno) posledica tudi že v letu 2004 dobljenih poškodb. Trditve v pripravljalni vlogi z dne 14.9.2009 zato niso prepozne.
Tožena stranka je zaradi večje vrednosti prejetih nepremičnin od tistih, danih v zameno, prejela korist, za katero zaradi nesklenitve aneksa ni pravne podlage.
STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077369
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. ZPP člen 300.
primarni in podredni zahtevek – stvarnopravni zahtevek – dednopravni zahtevek – priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice
Tožniki v tej pravdi poleg zahtevka, glede katerega so bili napoteni na pravdo, uveljavljajo še stvarnopravni tožbeni zahtevek iz naslova priposestvovanja. Primarni in podredni tožbeni zahtevek sta samostojna zahtevka, le združena sta v obravnavanje v isti pravdi.
ZD člen 138, 138/1, 138/2, 146, 146/1, 210, 210/3.
dedna izjava – odstop dednega deleža sodediču – odstop dednega deleža pred delitvijo zapuščine – spor o obsegu odstopljenega deleža
Izjava dediča, da odstopa svoj dedni delež sodediču je dedna izjava le v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine. V tem delu veljajo za razveljavitev te izjave pravila drugega odstavka 138. člena ZD. V preostalem gre pri odstopu dednega deleža sodediču za dvostranski pravni posel, za katerega razveljavitev ali preklic veljajo ustrezna pravila obligacijskega prava.
Vsi stroški, ki jih je tožeča stranka priglasila v vlogi z dne 12. 10. 2012, so nastali pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko. Glede na prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP jih je bila zato dolžna poleg glavnice terjatve uveljavljati v stečajnem postopku.
umik predloga za začetek stečajnega postopka – pomota v označbi dolžnika – popravni sklep
Res je sodišče v uvodu izpodbijanega sklepa napačno zapisalo, da sodišče odloča v stečajnem postopku nad dolžnikom R., d.o.o., …, Ljubljana. Vendar pa glede na pravnomočni sklep z dne 10.12.2012, v katerem je pravnomočno izrečeno nadaljevanje postopka s pravnim naslednikom prvotnega dolžnika, torej z D., d.o.o., ni nobenega dvoma, da je zadeva procesno pravilno speljana.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – spori v zvezi s stečajnim postopkom – plačilo pogodbene kazni
Tožeča stranka je vložila tožbo zoper toženo stranko na plačilo pogodbene kazni po odpovedi najemne pogodbe, zato ne gre za spor, nastal v zvezi s stečajnim postopkom.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073129
ZPP člen 19, 21. ZNP člen 13. OZ člen 5.
nepravdni postopek – delitev solastnega premoženja – pristojnost – administrativna napaka - ustavitev pravdnega postopka – načelo vestnosti in poštenja
Brez dvoma mora sodišče, če ugotovi, da bi bilo treba opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka, le-tega s sklepom ustaviti, če še ni bila izdana odločba o glavni stvari. Slednje se še ni zgodilo. Po pravnomočnosti sklepa pa se postopek nato nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.
odločanje brez razpisa naroka – poziv na odgovor na navedbe nasprotne stranke – prekluzija – nesporna dejstva – začetek stečajnega postopka med postopkom – prekinitev postopka
Če sodišče stranko v skladu z drugim odstavkom 286. člena ZPP pozove, da odgovori na navedbe nasprotne stranke v določenem roku, s potekom tega roka, če se pozivu ne odzove, nastopijo učinki domneve priznanja dejstev iz drugega odstavka 214. člena ZPP, razen če izkaže, da dejstva brez svoje krivde ni mogla navesti prej. V takem primeru lahko odloči tudi brez razpisa naroka.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0058585
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZIZ člen 6, 6/2, 6/3. ZPP člen 207, 207/1, 339, 339/2, 339/2-1, 343, 343/4, 346, 346/1. ZPUOOD člen 1, 1/1.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – pravno nasledstvo družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – procesni sklep – prekinitev postopka – tek rokov - pravni interes za pritožbo – sodniški pomočnik – pristojnost za zavrženje pritožbe – pravočasnost pritožbe
Šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP ureja singularno pravno nasledstvo družbenikov izbrisane gospodarske družbe za njene dolgove in s tem daje pravno podlago za nadaljevanje postopkov zoper družbenike.
Stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, ki je bil že pravnomočno razveljavljen.
V 6. členu ZIZ ni podlage za to, da bi o pritožbi zoper sklep v izvršilnem postopku lahko odločala druga oseba kot sodnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074624
OZ člen 35, 87. ZPP člen 285.
ničnost pogodbe – neobstoječ predmet pogodbe – materialno procesno vodstvo – zadostna skrbnost – navedbe nasprotne stranke
Trditveno in dokazno breme z materialno procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč zgolj omiljeno. Namen tega instituta se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila.
ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 7, 108, 108/5.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – izjava o premoženjskem stanju – trditvena podlaga – vpogled v podatke iz uradne evidence – nepopolna vloga
Trditveno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je na strani predlagatelja oprostitve, in neutemeljeno je od sodišča pričakovati, da bo samo zbiralo podatke o premoženjskem stanju z vpogledi v javno dostopne registre.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/5, 337.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga – dopustna pritožbena novota – obvestilo pošte o poslani pošiljki
Ker dolžnica v danem roku ni dopolnila predloga za oprostitev plačila sodnih taks z izjavo o premoženjskem stanju, je sodišče njen predlog zavrglo. K pritožbi priloženemu potrdilu, iz katerega izhaja, da je dolžnica na sodišče poslala poštno pošiljko, bo moralo sodišče v ponovljenem postopku vpogledati in ugotoviti, ali se navedena poštna pošiljka nanaša na zatrjevano pošiljanje obrazca ZST-1.
Ker z unovčenjem menice za že zapadli del plačila dolžnik pogodbene obveznosti med strankama ni kršil, druge podlage za nedovoljenost takega ravnanja pa upnik ni izkazal, upnik ni niti verjetno izkazal, da je dolžnik zlorabil menico kot instrument zavarovanja plačila, torej jo unovčil v nasprotju s kavzo temeljnega posla, s čimer bi izkazal za verjetno, da terjatev do dolžnika obstoji.
Ko si konkurirata navadna in fiduciarna cesija, je treba uporabiti splošno ureditev iz OZ. Ureditev v SPZ namreč varuje fiduciarnega cesionarja proti naknadni fiduciarni cesiji, ne pa proti cesijam na podlagi drugih pravnih poslov.