ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 111, 111/2, 112, 112/2, 142, 142/3, 142/4. ZST-1 člen 10, 10/4, 13, 13/1, 34a.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – ugovor zoper plačilni nalog – redno pravno sredstvo – pravno sredstvo zoper odločitev pritožbenega sodišča – revizija – obveznost plačila sodne takse – vročanje – fikcija vročitve – pravočasnost pritožbe
Toženka je uveljavljala pravno sredstvo zoper odločitev pritožbenega sodišča. Rednega pravnega sredstva zoper takšno odločitev ni. Zato je prvostopenjsko sodišče štelo, da toženka zoper sklep pritožbenega sodišča vlaga revizijo, ki je sicer izredno pravno sredstvo. Ker pa je bilo navedeno pravno sredstvo vloženo v postopku odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, jo je prvostopenjsko sodišče nepravilno pozvalo na njeno plačilo.
ZPP člen 343, 343/4. ZST-1 člen 34a, 34a/1, 34a/2, 34a/3.
zavrženje pritožbe – pravni interes – plačilni nalog – ugovor zoper plačilni nalog – odmera sodne takse – premoženjsko stanje
Tožnica je dosegla zahtevano sodno varstvo, zato nima pravnega interesa za pritožbo. Če pravni interes ni podan, vsebinsko obravnavanje pritožbe ni dovoljeno.
Sodišče prve stopnje se pri odločanju o tožničinem ugovoru zoper plačilni nalog ni bilo dolžno in se tudi ni smelo ukvarjati s tožničinim premoženjskim stanjem.
dovolitev izvršbe – ločitveni upnik – dodatno sredstvo izvršbe – potrjena prisilna poravnava
Dokler ni znano, v kakšni višini bo upnik poplačan z uresničitvijo ločitvene pravice, ni možno natančno vedeti, koliko znaša neplačani del terjatve za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava po prvem odstavku 214. člena ZFPPIPP, zaradi česar je upnik preuranjeno vložil predlog za nadaljevanje izvršbe (z dodatnim izvršilnim sredstvom).
URS člen 158. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 224, 224/1, 225, 225/4. ZPP člen 2, 181, 181/1, 285, 286. ZDSS-1 člen 75, 75/2. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 56, 58, 58/1, 59. ZPIZ člen 27, 34, 123, 296. ZPIZ-1 člen 256, 256/1.
nadomestilo plače za čas čakanja – pravnomočna odločba – spremenjena delovna zmožnost
Tožniku je bila z odločbo toženca priznana pravica do
nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu od 1. 9. 1999 dalje. Ker je ta odločba postala dokončna in pravnomočna, je toženec tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja od 1. 4. 1992 dalje utemeljeno zavrgel.
seznam dolžnikovega premoženja - razlaga pojma „med postopkom“
V obravnavani zadevi je izkazano, da je pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe tekel izvršilni postopek na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet kot edinem sredstvu izvršbe. Ko se je izkazalo, da izvršba s tem sredstvom ne bo uspešna, je sodišče prve stopnje izdalo sklep o ustavitvi izvršbe. Po prejemu tega sklepa je upnik še pred njegovo pravnomočnostjo predlagal, da se dolžniku odredi, da predloži seznam svojega premoženja. Upnik je opravil procesno dejanje (vložil predlog) v času, ko sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe na edino sredstvo izvršbe še ni bil pravnomočen in je bil izvršilni postopek še v teku. Sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe je tako postal pravnomočen, vendar le v svojih časovnih mejah, ki obsegajo pravno razmerje, kakršno obstaja v času do ustavitve postopka.
Pravdni stranki sta imeli voljo skleniti pogodbo zgolj za solastni delež na zemljišču. Ker to zaradi zakonske ureditve, ki je veljala v času sklenitve pogodbe, ni bilo dopustno, je bila, vendar zgolj navidezno, sklenjena tudi pogodba za solastni del stavbe.
Pravica do uveljavljanja ničnosti res ne ugasne, vendar pa velja to pravilo le za uveljavljanje ničnosti v ožjem pomenu, ne pa tudi za uveljavljanje ničnosti v širšem pomenu, torej za obligacijske povračilne zahtevke. Takšni zahtevki praviloma zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku.
Pri spoštovanju razpravnega načela gre namreč zgolj za to, da sodišče pri odločitvi upošteva zgolj dejstva, ki sta jih stranki navedli, brez pomena pa je, katera od njiju je to storila.
ZPP člen 396, 396/3. ZPP/57 člen 383, 383/1, 383/3. ZIZ člen 272.
obnova postopka – nemožnost obravnavanja pred sodiščem – nova dejstva in novi dokazi – pravočasnost predloga – prepozen predlog – subjektivni rok – objektivni rok – začasna odredba
Če stranka zamudi subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo, je sklicevanje na to, da objektivni rok ni potekel, brezpredmetno.
predlog za obnovo postopka – obnova postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – nov dokaz
Dokaza, na katera se tožnica sklicuje v svojem predlogu za obnovo postopka, nista razloga za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP. Za sklep o zavrženju tožbe je tožnica vedela že v prvotnem postopku, sklep o zavrnjeni zahtevi za preiskavo pa v času prvotnega sojenja še ni obstajal. Takšni razlogi pa niso dovoljeni razlogi za obnovo postopka, zato predlog za obnovo postopka ni dovoljen.
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev dejansko opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.
nadomestilo za javno priobčitev neodrskih glasbenih del – dela tujih avtorjev – male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – odpoved avtorski pravici - avtorsko nevarovano delo – dokazno breme – tarifa za uporabo avtorskih del – uporaba Pravilnika – exceptio illegalis – obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka je na podlagi samega zakona pooblaščena za kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic domačih in tujih avtorjev. Zato je dokazovanje trditve, da se je avtor odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic, na uporabniku, ki se sklicuje, da uporablja avtorsko nevarovano delo.
Repertoar varovanih del tožeče stranke sestavljajo vsa že objavljena neodrska glasbena dela tako domačih kot tujih avtorjev.
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave. Sodišče prve stopnje je tako moralo odkloniti uporabo Pravilnika 2006 (exceptio illegalis).
ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov o povečanju osnovnega kapitala – pravni interes – ekonomski interes
Ni podana neposredna povezava med morebitno ugotovitvijo ničnosti skupščinskega sklepa o povečanju osnovnega kapitala toženke in tem, da bi imeli pritožnici od tega kakšno pravno korist (npr. večji delež pri toženki). Obstoji zgolj oddaljena hipotetična možnost, da bi po poplačilu vseh toženkinih obveznosti ostal najprej preostanek stečajne mase pri toženki, ki bi postal del stečajne mase prve tožnice, in potem po poplačilu vseh prvo tožničinih obveznosti ostal preostanek stečajne mase pri prvi tožnici, iz katere bi se potem poplačali pritožnici, kar pa je izrazito ekonomski in ne pravni interes ter tako ugotovitvena tožba ni dovoljena.
ZD člen 132. ZPP člen 82, 82/5, 83, 83/1, 205, 208, 208/1.
prekinitev postopka – smrt stranke – nadaljevanje postopka – nadaljevanje postopka z dediči – smrt edinega družbenika in zakonitega zastopnika družbe – začasni zastopnik
S smrtjo tretjetoženca so dediči podedovali njegov poslovni delež, vendar s tem kot lastniki niso tudi zastopniki družbe.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0073087
ZNP člen 9, 118, 118/2. ZPP člen 286. SPZ člen 48.
napotitev na pravdo – sporna dejstva – velikost solastninkih deležev – vlaganje v objekt – prekluzija
Resničnost dejanskih trditev o vlaganju v objekt, ki stoji na sporni nepremičnini, lahko pogojuje le pridobitev obligacijskega zahtevka, ne pa spremembe solastnih deležev, zato odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka in napotitvi predlagateljice na pravdo za ugotovitev velikosti solastninskih deležev ni utemeljena.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0068976
OZ člen 6, 6/1, 6/2, 131. ZDen člen 42, 42/6.
oblika vrnitve nepremičnine – odločitev denacionalizacijskega organa – odškodninska odgovornost vlagatelja zahteve (dediča) drugim dedičem – skrbnost dobrega strokovnjaka
Zgolj zato, ker je denacionalizacijski organ odločil napačno (določil prenizko odškodnino) ni podana odškodninska odgovornost vlagatelja zahteve po ZDen preostalim dedičem denacionalizacijskega upravičenca. Vlagatelj ni pravni strokovnjak, zato od njega ni mogoče zahtevati skrbnosti dobrega strokovnjaka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071551
ZPP člen 3, 7, 212, 214. OZ člen 131, 179.
nezatrjevana dejstva – neprerekana dejstva – upoštevanje nezatrjevanih in neprerekanih dejstev – nezgoda pri delu – odgovornost delodajalca - obseg škode – predhodne degenerativne spremembe – soprispevek oškodovanca – doktrina jajčne lupine
Z izvedbo dokazov ni mogoče dopolnjevati pomanjkljive trditvene podlage. Prav tako sodišče ne sme preverjati resničnosti dejstev, ki niso bila obrazloženo prerekana in se štejejo za priznana.
Predhodno zdravstveno stanje tožnika, ki se pred škodnim dogodkom ni izražalo v obliki bolečin ali drugih nevšečnosti, ne more predstavljati krivdnega prispevka oškodovanca k škodi, ki jo je utrpel v škodnem dogodku. Kot vzrok škode se lahko upošteva le človekovo ravnanje, ne pa stanje oškodovanca.
Doktrina „egg-shell skull“ temelji na razlikovanju med predvidljivostjo škodnega dogodka in (ne)predvidljivostjo konkretne pojavne oblike in obsega škode. Oškodovanec je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, ki mu je nastala zaradi posebne občutljivosti ali drugega posebnega stanja. Med takšno stanje sodijo tudi pred škodnim dogodkom nastale degenerativne spremembe, ki oškodovancu niso povzročale nobenih težav, je pa zaradi njih, v posledici škodnega dogodka, obseg škode večji.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077400
ZPP člen 1, 307. ZEN člen 8, 45, 46, 48, 49.
sodna poravnava – izvršilni naslov – potek meje – izpolnitev dogovora – izjava volje – oprava procesnih dejanj – sodelovanje v upravnem postopku – postopek parcelacije – evidentiranje meje – upravni postopek – civilno sodno varstvo – sodna pristojnost
Zahteva za podajo izjave volje, ki bi nadomestila procesno dejanje toženca v upravnem postopku – četudi sodi v okvir zaveze k aktivnemu ravnanju, dogovorjenem s sodno poravnavo – ni sestavni del civilnopravnega razmerja med pravdnima strankama. Za kršitev pogodbene zaveze ima tožnik na razpolago druge (civilnopravne) sankcije, ne more pa v pravdnem postopku doseči toženčevega sodelovanja v upravnem postopku.
izbris iz registra stalnega prebivalstva – odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – zastaranje zahtevka
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo zaradi zastaranja. Pravilno je štelo, da je tožnik z dnem objave odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-284/94, to je 12.3.1999, mogel izvedeti za vse elemente odškodninske odgovornosti povzročitelja škode, torej tudi za škodo in za storilca, tožbo pa je vložil šele 24.9.2010, ko je zastaralni rok že potekel.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - deljena dgovornost – ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca - objektivna odgovornost
Tožnik se je poškodoval pri opravljanju dela pri toženi stranki, ko je viličaristu pomagal s podlaganjem lesene gredi. Pri tem je cev zdrsnila z vilice viličarja, padla na konec lesene gredi in tožnika udarila v brado. Že viličar kot delovni stroj predstavlja nevarno stvar. Kot nevarno dejavnost je dopustno opredeliti tudi nevaren način transporta z viličarjem. V konkretnem primeru je tožnik v nevarnem delovnem območju viličarja pomagal viličaristu s podlaganjem cevi za lažje nakladanje. Tak postopek predstavlja nevaren postopek. Že zadrževanje v delovnem območju viličarja predstavlja povečano nevarnost poškodovanja. Zato za škodo, ki jo je utrpela tožnik zaradi nezgode pri delu, odgovarja tožena stranka kot delodajalec po načelu objektivne odgovornosti.
sklep o dedovanju – spor o obsegu zapuščine – napotitev na pravdo - razveljavitev sklepa
Temeljni pogoj za izdajo pravilnega sklepa o dedovanju je, da je jasno, kaj sodi v zapuščino. Ker je v obravnavanem primeru spor o tem, sklepa o dedovanju še ni mogoče izdati.