OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077808
OZ člen 649. ZVKSES člen 16, 16/3, 98. ZPP člen 287.
gradbena pogodba – dokončanje in izročitev objekta v posest – gradbeno dovoljenje – vpliv spremembe občinskega lokacijskega načrta na že izdano gradbeno dovoljenje – legalizacija gradnje – obrazložitev sodišča o zavrnitvi dokaznih predlogov
Doslej sporni objekt je bil zgrajen skladno z veljavnim gradbenim dovoljenjem, torej zakonito, ne glede na to, kako je kasneje novi OLN kategoriziral individualne stanovanjske hiše. Kasneje sprejet OLN Občine Medvode torej ne more imeti za posledico potrebo po izdaji novega gradbenega dovoljenja za objekt, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, ki ni bil razveljavljen oziroma odpravljen, ker bi sicer nedopustno retroaktivno posegal v že vzpostavljena pravna razmerja.
Novi OLN v že legalno zgrajene, pa še ne povsem dokončane objekte ne more posegati.
Kadar stranka predlaga dokaz za ugotavljanje dejstev, ki niso pravno relevantna, ali za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, kljub morda nepopolni obrazložitvi sodišča o zavrnitvi takih dokaznih predlog ne gre za kršitev pravice stranke do izjavljanja, ker razloge prvostopenjskega sodišča lahko v taki situaciji dopolni pritožbeno sodišče.
Dejstvo začetka postopka izbrisa brez likvidacije kreditojemalca devet mesecev po odobritvi kredita samo po sebi še ne izkazuje nezadostne skrbnosti tožeče stranke pri preverjanju kreditne sposobnosti kreditojemalca in toženca, kot tudi ne pomeni, da je do nezmožnosti odplačila kredita prišlo zaradi nezadostne presoje kreditne sposobnosti kreditojemalca in poroka.
Izpolnjevanje pravil bančnega poslovanja v zvezi z obvladovanjem tveganj v bankah je sicer dolžnost banke, toda njihova kršitev ne vpliva na veljavnost kreditne pogodbe.
Bistvo ureditve po 101. členu ZTFI predstavlja izbirno možnost delničarjev, da izkoristijo upravičenje, da se iz družbe izločijo ali pa da ostanejo imetniki delnic družbe, ne glede na nastale spremembe. Na slednje se položaj zavezanca za prevzem delnic ne nanaša.
Pomen citirane določbe zakona je v tem, da se delničarju zagotovi, da lahko delnice proda izdajatelju, ne pa v pravici izdajatelja delnic, da jih od delničarjev prevzame. Zato ima glede na vsebino zagotovljene zaščite delničarjev, družba dolžnost izpolniti svojo obveznost plačila primerne odpravnine potem, ko posamezni delničar svojo izbiro tudi realizira z ustreznim dejanjem, ki pomeni izpolnitev njegove obveznosti. Ta pa je v prodajalčevi obveznosti sodelovanja pri izpolnitvi pogodbe, tako da kupcu realno zagotovi tudi prevzem delnic.
ZPP člen 13, 206, 206/1. SPZ člen 92. ZNP člen 140.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – lastninska tožba – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – postopek za dovolitev nujne poti
Odločitvi v nepravdnih postopkih za določitev pripadajočega zemljišča na podlagi ZVEtL in za določitev nujne poti ne pomenita odločitev o predhodnem vprašanju v pravdi zaradi izročitve nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073123
ZPP člen 115, 115/3, 286b, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 270. OZ člen 1020.
pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – zdravniško opravičilo – prošnja za preložitev naroka – oprava naroka v nenavzočnosti – začasna odredba – verjetnost terjatve- nevarnost za uveljavitev terjatve
Sodišče prve stopnje je s tem, ko prošnje za določitev novega datuma ni obravnavalo kot predloga za preložitev naroka, tožencema odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem (podajanje navedb na prvem naroku), na kar sta toženca tudi pravočasno opozorila.
Nevarnost, kot predpostavka začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, se izkazuje v vsakem dolžnikovem ravnanju (subjektivna nevarnost), ki ima lahko za posledico onemogočanje ali otežkočanje izvršbe. Za navedeni pogoj zadostuje, da ga upnik izkaže s stopnjo verjetnosti.
ZIZ člen 44, 44/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58, 58/3. ZPP člen 286a.
izvršilni naslov – notarski zapis - jasnost izvršilnega predloga – struktura terjatve - dopolnitev predloga za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi –preizkus višine terjatve – odgovor na ugovor – dokazno breme – prekluzija – pravica do izjave
Kadar dolžnik upniku na podlagi izvršilnega naslova poleg glavnice dolguje tudi obresti in je del terjatve že poplačal, je pred upnika postavljena strožja zahteva glede sestave predloga za izvršbo. Če upnik v predlogu za izvršbo ne strukturira terjatve tako, da je omogočen preizkus njene skladnosti z izvršilnim naslovom, bi ga moralo sodišče pozvati k dopolnitvi predloga in šele nato dovoliti izvršbo. Če pa sodišče izda sklep o izvršbi, ne da bi upnika pozvalo k dopolnitvi predloga, od dolžnika ni mogoče pričakovati, da se bo lahko v ugovoru konkretno izjavil o terjatvi in branil svoje pravice. V takem primeru je v ugovornem postopku še vedno dopustno odpraviti nejasnosti oz. pomanjkljivosti glede strukture izterjevane terjatve.
odškodnina za nematerialno škodo – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – zastaranje – sukcesivno nastajajoča škoda – adekvatna vzročnost – vzročna zveza
Okoliščina, da je zaradi osebnega stanja oškodovanca obseg škode večji, ne vpliva na vprašanje obstoja vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom. Predvidljivost (adekvatnost) posledic dejanja se pri ugotavljanju vzročne zveze upošteva le v razmerju do škodnega dogodka.
vrnitev darila po razvezi zakonske zveze – navidezna darilna pogodba – z delom pridobljeno premoženje zakoncev – skupno premoženje – posebno premoženje – odpravnina – nadomestilo za čas brezposelnosti
Zakonska dikcija „z delom pridobljeno premoženje“ ne definira samo premoženja, pridobljenega z denarnimi sredstvi zasluženimi v trajanju zakonske oziroma izvenzakonske skupnosti. S to zakonsko dikcijo je mišljen tudi skupek opravil in aktivnosti, ki pripelje do pridobitve ali ohranitve skupnega premoženja (delo v skupnem gospodinjstvu), ki sicer nima neposrednega finančnega učinka, je pa bistvena sestavina skupnega življenja in zato ravno tako vpliva na ohranitev ali povečanje skupnega premoženja.
Med sredstva, ki jih zakonci pridobijo z delom v času trajanja zakonske zveze, spada tudi odpravnina in nadomestilo za čas brezposelnosti.
pomanjkanje pasivne legitimacije – nesklepčnost – nujno sosporništvo – spor o obsegu zapuščine – združitev postopkov – napotitveni sklep
V sporu o obsegu zapuščine so dediči enotni in nujni sosporniki. Če s tožbo niso zajeti vsi dediči, je tožena napačna stranka. Vprašanje, ali je tožena prava stranka, je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.
Napotitveni sklep strankam podeljuje le pravni interes za tožbo, ne odvezuje pa jih, da v skladu z materialnim pravom pravilno oblikujejo tožbeni zahtevek.
Združitev pravd v skupno obravnavo nima za posledico združitve zahtevkov, ki ohranijo svojo samostojnost.
odgovornost države - odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - poškodba policista pri delu - eksploziven tek policista - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - eksplozivni tek - običajno tveganje
Pri hitrih, eksplozivnih reakcijah obstaja možnost nastanka poškodbe, toda za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti mora biti nevarnost povečana. Objektivna odgovornost je namreč posledica spoznanja, da nekaterih nevarnosti kljub zadostni skrbnosti ni mogoče imeti vselej pod kontrolo in jih obvladovati ter da kljub še tako veliki skrbnosti ni moč preprečiti nastanka praviloma znatne škode. Eksploziven tek za povprečnega poklicnega policista ne predstavlja neobičajno nadpovprečnega tveganja za nastanek škode.
ločitev zapuščine - ločitev zapuščine od premoženja dediča - odgovornost dedičev - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – nadaljevanje izvršbe z drugimi izvršilnimi sredstvi – položaj upnika separatista – obseg poplačila
Ločitev zapuščine pride v poštev le, ko zapustnikov upnik potrebuje dodatno varstvo, ker je tudi dedič, ki naj bi poplačal dolgove, prezadolžen. Ločitev zapuščine je ukrep zavarovanja terjatve zapustnikovega upnika.
Ob pravnomočnem in še obstoječem sklepu o ločitvi zapuščine upnik lahko zahteva poplačilo svoje terjatve zgolj iz premoženja ločene zapuščine, ne pa tudi iz drugega premoženja dedinj.
Pri presoji pravnega standarda potrebne skrbnosti in nadzorstva je potrebno najti ravnotežje med zahtevo po zagotavljanju varnosti otrok in takšno organizacijo vzgoje in varstva, ki otrokom dovoljuje določeno mero samostojnosti, v skladu s starostjo in zmožnostmi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073127
ZPP člen 254, 254/2, 285. OZ člen 131, 965, 965/1.
direktna tožba – prometna nesreča – vzročna zveza – dokazovanje z izvedencem – postavitev novega izvedenca – soočenje izvedencev – materialno procesno vodstvo – ugotovljeno dejansko stanje
Zavrnjeni izvedeniški mnenji sta temeljili na predpostavkah, ki v dokaznem postopku niso bile izkazane. Dokazovanje z drugim izvedencem je bilo zato pravilno.
Pravilo 254. člena ZPP se praviloma nanaša na enkratno ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci oziroma na eno določitev drugih izvedencev. Če so mnenja izvedencev različna, jih sodišče prosto presoja. Sprejme tisto mnenje, ki ga v skladu s prosto presojo dokazov oceni kot prepričljivejše.
Ali so bili dokazni predlogi izvedeni pravilno in popolno oziroma ali je bilo na tej podlagi pravilno in celovito ugotovljeno dejansko stanje, ni stvar materialno procesnega vodstva, ki bi ga moralo opraviti sodišče s pozivanjem strank za dopolnitev pomanjkljivih navedb in dokazov. Gre za vprašanje ugotavljanja dejanskega stanja.
ZPP člen 76, 76/1. ZGD-1 člen 31, 31/1, 679, 679/1.
podružnica - sposobnost biti pravdna stranka
Ker podružnica nima statusa pravne osebe, ne more biti pravdna stranka. Samo matično (tuje) podjetje, če v pravnem prometu podružnica nastopa v njegovem imenu in za njegov račun, je lahko nosilec pravic in obveznosti ter kot tako stranka v pravdnem postopku.
stroški začasnega zastopnika – stroški zaradi ravnanja sodišča
Ker je prišlo do pritožbenih stroškov izključno zaradi ravnanja sodišča, pritožbeno sodišče zakonitemu zastopniku tožene stranke ni priznalo pritožbenih stroškov in jih bo moral uveljavljati eventualno v drugem postopku.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nasprotje med trditvami in dokazi - sklepčnost - odpravljiva nesklepčnost - osebno vročanje - vročitev s fikcijo
Zamudna sodba je posledica neizpodbojne domneve, da tožena stranka (s svojo pasivnostjo) priznava dejanske navedbe tožeče stranke. Sodišče se v takem primeru ne ukvarja z resničnostjo tožnikovih navedb in zaradi ugotavljanja dejstev ne izvaja dokaznega postopka.
Nasprotje med dejstvi in dokazi je podano zgolj, če je takšno nasprotje neposredno razvidno tako, da ni potrebe po dokaznih zaključkih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC0003469
SPZ člen 49, 49/1. ZFPPIPP člen 323.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - stvarni vložek - statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika v d.o.o. - aktivna legitimacija - lastninska pravica v pričakovanju - izpraznitveni nalog - oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem za določen čas
Zgolj zaradi tega, ker je tožeča stranka nepremičnino - poslovni prostor pridobila kot stvarni vložek v procesu materialnega statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo, z vpisom preoblikovanja v sodni register tožeča stranka še ni mogla pridobiti lastninske pravice na nepremičninah, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah, ki so postale premoženje tožeče stranke, je potreben še vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi. Vendar pa je tožeča stranka aktivno legitimirana na podlagi tako imenovane lastninske pravice v pričakovanju, saj velja, da je izročitev nepremičnine opravljena, ko na temelju ustrezne listine družba pridobi možnost vpisa v zemljiško knjigo in zgolj zaradi tega, ker vpis v zemljiško knjigo še ni izveden, to za pridobitelja ne sme imeti škodljivih posledic.
sklenitev posojilne pogodbe – dokazna ocena – pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena – nasprotujoči si dokazi – onemogočen preizkus sodbe
V obrazložitvi sodbe mora sodišče izčrpno, poglobljeno in z razumno argumentacijo pojasniti svojo odločitev. To zahteva tudi skrbno razčlenitev vsebine dokazov, ki so si nasprotujoči. Sodišče mora pojasniti, v katerih delih so si posamezni dokazi nasprotujoči, katerim dokazom verjame in katerim ne ter za to navesti ustrezne razloge. Glede odločilnih dejstev je treba nasprotja v dokazih premostiti z ustrezno dokazno oceno. Razlogi sodbe morajo prepričljivo utemeljiti odločitev sodišča in morajo omogočiti vsebinski preizkus sodbe. Sodba mora imeti celovite razloge o tistih odločilnih dejstvih, na katera stranka opira svoj zahtevek oz. ugovor in s katerimi zavrača argumente nasprotne stranke.
Toženka v zvezi z očitkom, da naj bi bila odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti previsoka, zgolj pavšalno navaja, da naj bi bila ta previsoka ter neskladna s sodno prakso in dejanskim stanjem. Katero sodno prakso ima pritožnica v mislih, ni jasno, zaradi česar je posledično neprepričljiv tudi sam očitek.
izredna pravna sredstva – revizija – nedovoljenost revizije –zavrženje
Tožeča stranka je v tožbi označila vrednost spornega predmeta na 10.000,00 EUR. Glede na takšno vrednost spornega predmeta v tej zadevi je sodišče prve stopnje revizijo tožeče stranke pravilno zavrglo kot nedovoljeno.