izvršilni postopek - več spisov - ista izvršilna zadeva - različni sodišči - ena izvršilna zadeva
Po mnenju pritožbenega sodišča bi morala sodišča prve stopnje v primerih, ko se zaradi različnih sredstev oziroma predmetov izvršbe ista izvršilna zadeva vodi pri dveh različnih sodiščih v različnih vpisnikih, skrbeti za vzajemno obveščanje glede vlog strank, ki vplivajo na njihov položaj.
ZSKZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/3. ZDen člen 25, 60. ZGD-1 člen 263, 281, 412, 413.
povračilo vlaganj v podržavljene nepremičnine, ki so bile vrnjene denacionalizacijskemu upravičencu
Tožeča stranka do povračila vlaganj v nepremičnine, prenesene na sklad kot pravnega naslednika, ni bila upravičena in jih tudi v denacionalizacijskem postopku zoper denacionalizacijskega upravičenca ne bi mogla uveljaviti. Prav tako jih ne bi mogla uveljaviti od sklada, če bi bilo zahtevku slednjega ugodeno. Tega upravičenja ji ne daje niti sprememba 25. člena ZDen (Uradni list RS, št. 65/98 – ZDen-B), saj je v 25. členu določeno, da lahko zahteva odškodnino zavezanec ali najemojemalec iz 60. člena zakona. Tožeča stranka pa ni bila niti zavezanec niti najemojemalec, kakor je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076094
ZPVAS člen 10. ZPP člen 76.
agrarna skupnost - odškodnina – odškodninski zahtevek – aktivna legitimacija – priznanje lastnosti stranke
Čisti procesni pojem stranke ne pomeni, da materialnopravno razmerje nima vpliva na procesnopravno razmerje in na sam pojem stranke. Tožnik praviloma zatrjuje, da je materialnopravno legitimiran in da je toženec zavezan iz materialnopravnega razmerja, da je torej pasivno legitimiran. V danem primeru pa tožnik nima materialnopravne legitimacije, saj zakonsko določilo, na podlagi katerega uveljavlja odškodnino, le-to daje članom agrarne skupnosti in ne tožniku (agrarni skupnosti).
sklep o nadaljevanju postopka – smrt stranke – vstop dedičev v pravdo
Sklep o nadaljevanju postopka je procesni sklep, ki je posledica sklepa o prekinitvi postopka izdanega zaradi smrti toženke. Pri presoji utemeljenosti takega sklepa je ključno vprašanje, ali osebe, ki vstopajo namesto prvotne stranke, sodijo v krog oseb navedenih v prvem odstavku 208. člena ZPP. V konkretnem primeru torej zgolj ali imajo status dedičev. Po tej zakonski določbi se namreč postopek nadaljuje, ko ga dediči prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC0003469
SPZ člen 49, 49/1. ZFPPIPP člen 323.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - stvarni vložek - statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika v d.o.o. - aktivna legitimacija - lastninska pravica v pričakovanju - izpraznitveni nalog - oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem za določen čas
Zgolj zaradi tega, ker je tožeča stranka nepremičnino - poslovni prostor pridobila kot stvarni vložek v procesu materialnega statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo, z vpisom preoblikovanja v sodni register tožeča stranka še ni mogla pridobiti lastninske pravice na nepremičninah, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah, ki so postale premoženje tožeče stranke, je potreben še vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi. Vendar pa je tožeča stranka aktivno legitimirana na podlagi tako imenovane lastninske pravice v pričakovanju, saj velja, da je izročitev nepremičnine opravljena, ko na temelju ustrezne listine družba pridobi možnost vpisa v zemljiško knjigo in zgolj zaradi tega, ker vpis v zemljiško knjigo še ni izveden, to za pridobitelja ne sme imeti škodljivih posledic.
pristojnost – pravdni postopek – nepravdni postopek – izdelava načrta etažne lastnine – spor iz obligacijskega razmerja – izpolnitev prevzete pogodbene obveznosti
Ker po 107. členu SPZ etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo, je glede na tožbeno trditveno podlago evidentno, da tožeča stranka ne uveljavlja vzpostavitve etažne lastnine na podlagi sodne odločbe, čeprav ji je na razpolago tudi ta možnost po določbah ZVEtL. Katero pravno pot za dosego svojega cilja bo tožnik izbral, je namreč stvar njegove presoje. Po vsebini tožbe torej ne gre za zadevo, ki jo je treba obravnavati po določbah ZVEtL.
Ker tožnik s tožbo uveljavlja izpolnitev prevzete pogodbene obveznosti tožene stranke, gre za spor iz obligacijskopravnega razmerja med pravdnima strankama, ki se rešuje po pravilih pravdnega in ne nepravdnega postopka.
vrednost spornega predmeta – nedenarni zahtevek - pritožba – dovoljenost pritožbe – pouk o pravici do pritožbe – ocena pravnega interesa
Sodišče prve stopnje napačno poučilo tožečo stranko, da zoper 1. točko sklepa pritožba ni dovoljena. Iz prej citiranega zakonskega besedila izhaja, da zoper odločitev sodišča o vrednosti spornega predmeta ni posebne pritožbe, ker pa gre v konkretnem primeru za končno odločbo (odločeno je bilo o stvarni nepristojnosti), je pritožba dovoljena.
V skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP se je treba o vrednosti spornega predmeta prepričati na hiter in primeren način, pri tem pa je treba izhajati iz tožbenih trditev. Tožeča stranka je v tožbi navedla kot premoženje zapustnica le hišo na parc. št. 8/2, zato mora biti to izhodišče za določitev vrednosti spornega predmeta. Poleg tega določitev vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih ni avtomatično enaka vrednosti nepremičnin, ampak gre le za oceno pravnega interesa tožeče stranke.
bistvena kršitev določb postopka – res iudicata – razveljavitev sodbe – zavrženje tožbe – pravnomočen sklep o izvršbi
Ker sta prvi in drugi dolžnik ista oseba in ker tožnica zoper oba dolžnika (čeprav gre za isto osebo) uveljavlja plačilo iste terjatve iz pogodbe o operativnem leasingu, zahteva s tožbo v tem gospodarskem sporu plačilo terjatve, glede katere že obstoji pravnomočen sklep o izvršbi zoper toženca.
male avtorske pravice – obvezno kolektivno upravljanje malih pravic – plačilo nadomestila – odpoved materialni avtorski pravici – male pravice tujih avtorjev – dokazno breme
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabnici.
Dejstvo začetka postopka izbrisa brez likvidacije kreditojemalca devet mesecev po odobritvi kredita samo po sebi še ne izkazuje nezadostne skrbnosti tožeče stranke pri preverjanju kreditne sposobnosti kreditojemalca in toženca, kot tudi ne pomeni, da je do nezmožnosti odplačila kredita prišlo zaradi nezadostne presoje kreditne sposobnosti kreditojemalca in poroka.
Izpolnjevanje pravil bančnega poslovanja v zvezi z obvladovanjem tveganj v bankah je sicer dolžnost banke, toda njihova kršitev ne vpliva na veljavnost kreditne pogodbe.
Ker je do umika pritožbe prišlo pred odločitvijo senata o vloženi pritožbi, je pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 334. člena ZPP umik pritožbe dopustilo ter ugotovilo, da je slednja umaknjena.
sodna pristojnost – sodna civilna pristojnost – stvarna pristojnost - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost
Svojih zahtevkov tožnica ne utemeljuje le na »goli« kršitvi predpisov s področja požarne varnosti in graditve objektov (kar je predmet inšpekcijskih postopkov), ampak na konkretno zatrjevani škodni nevarnosti povezani z obstojem (in delovanjem) omenjenih objektov, kar je nedvomno v prvem in drugem odstavku 133. člena OZ predviden dejanski stan. Za obravnavanje le-tega pa je podana sodna (civilna) pristojnost.
spor majhne vrednosti – stroški vode – uporabnik stanovanja - razmerje med lastnikom in najemnikom – pravice in obveznosti najemnika – obveznosti lastnika
Pojem »uporabnika« v Odloku o oskrbi s pitno vodo Mestne občine Ljubljana smiselno pomeni le lastnika nepremičnine z vodovodnim priključkom in ne najemnika. Določba drugega odstavka 8. člena Odloka, ki ureja priključitev na javni vodovod, zlasti pa določbe, ki se nanašajo na obveznosti uporabnikov, namreč ne dopuščajo drugačnega sklepa, kakor da gre za obveznosti lastnikov, njihovih skupnosti ali upravnikov večstanovanjskih stavb.
Metodološki pristop, ki ga je uporabilo prvostopenjsko sodišče, ko je ugotavljalo tudi t.i. kolektivne stroške, ki odpadejo na posamezno hčerko, je povsem pravilen. Upoštevaje dejstvo, da sta hčerki zaupani v vzgojo, varstvo in oskrbo tožnici, ni nobenega razloga, da se tovrstni stroški ne bi ugotavljali.
Otroški dodatek ne nadomešča primarne zakonske dolžnosti preživljanja s strani staršev. Upoštevati ga je mogoče le v izjemnih primerih, ko je premoženjsko stanje preživninskih zavezancev zelo slabo (nezaposlenost). Le v takih primerih lahko otroški dodatek predstavlja korektiv slabšega premoženjskega stanja in ga je zato dopustno upoštevati pri odmeri preživnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077808
OZ člen 649. ZVKSES člen 16, 16/3, 98. ZPP člen 287.
gradbena pogodba – dokončanje in izročitev objekta v posest – gradbeno dovoljenje – vpliv spremembe občinskega lokacijskega načrta na že izdano gradbeno dovoljenje – legalizacija gradnje – obrazložitev sodišča o zavrnitvi dokaznih predlogov
Doslej sporni objekt je bil zgrajen skladno z veljavnim gradbenim dovoljenjem, torej zakonito, ne glede na to, kako je kasneje novi OLN kategoriziral individualne stanovanjske hiše. Kasneje sprejet OLN Občine Medvode torej ne more imeti za posledico potrebo po izdaji novega gradbenega dovoljenja za objekt, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, ki ni bil razveljavljen oziroma odpravljen, ker bi sicer nedopustno retroaktivno posegal v že vzpostavljena pravna razmerja.
Novi OLN v že legalno zgrajene, pa še ne povsem dokončane objekte ne more posegati.
Kadar stranka predlaga dokaz za ugotavljanje dejstev, ki niso pravno relevantna, ali za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, kljub morda nepopolni obrazložitvi sodišča o zavrnitvi takih dokaznih predlog ne gre za kršitev pravice stranke do izjavljanja, ker razloge prvostopenjskega sodišča lahko v taki situaciji dopolni pritožbeno sodišče.
Tožnik (na katerem je bilo dokazno breme) ni izkazal, da je v prometni nezgodi utrpel zatrjevane telesne poškodbe. Predmet te pravde pa ni ugotavljanje, kdaj naj bi sicer utrpel te poškodbe.
Okoliščina, da gre za splošno znano dejstvo, ne pomeni, da ga ni treba zatrjevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073123
ZPP člen 115, 115/3, 286b, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 270. OZ člen 1020.
pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – zdravniško opravičilo – prošnja za preložitev naroka – oprava naroka v nenavzočnosti – začasna odredba – verjetnost terjatve- nevarnost za uveljavitev terjatve
Sodišče prve stopnje je s tem, ko prošnje za določitev novega datuma ni obravnavalo kot predloga za preložitev naroka, tožencema odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem (podajanje navedb na prvem naroku), na kar sta toženca tudi pravočasno opozorila.
Nevarnost, kot predpostavka začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, se izkazuje v vsakem dolžnikovem ravnanju (subjektivna nevarnost), ki ima lahko za posledico onemogočanje ali otežkočanje izvršbe. Za navedeni pogoj zadostuje, da ga upnik izkaže s stopnjo verjetnosti.
stroški začasnega zastopnika – stroški zaradi ravnanja sodišča
Ker je prišlo do pritožbenih stroškov izključno zaradi ravnanja sodišča, pritožbeno sodišče zakonitemu zastopniku tožene stranke ni priznalo pritožbenih stroškov in jih bo moral uveljavljati eventualno v drugem postopku.
OZ člen 65, 65/1, 111, 111/1, 111/2, 190, 190/3. ZFPPIPP člen 261, 267, 267/1, 267/4, 268, 269, 269/6, 267.
odstop od pogodbe stečajnega dolžnika – neizpolnjena dvostranska pogodba – delna izpolnitev pogodbe – učinki razvezane pogodbe – posebna pravila v stečaju – pravila vračanja – dogovor o ari – ara – uporabnina – neupravičena pridobitev
S pravnomočnostjo sklepa sodišča, s katerim je bilo dano soglasje k uresničitvi odstopne pravice, so nastopili učinki razvezane pogodbe.
Toženec mora vrniti aro, ker je bila pogodba razdrta in je treba vrniti prejeto. Dogovor o ari nima značilnosti samostojnega pravnega posla, ker je veljavnost dogovora o ari odvisna od veljavnosti pogodbe. Toženec ni upravičen zadržati are, saj ne gre za izpolnjeno obveznost v smislu drugega odstavka 268. člena ZFPPIPP.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0065322
ZD člen 216. SPZ člen 234, 234/1, 234/2.
osebna služnost – nastanek služnosti – nastanek služnosti na podlagi pravnega posla – dedni dogovor – vpisi v zemljiško knjigo
Ker je ustanovitev osebne služnostne pravice stvar dedičev, dediča pa njenega vpisa v zemljiško knjigo nista dogovorila, 216. čl. ZD sodišča ne obvezuje, da na podlagi sklepa o dedovanju odredi vpis te pravice v zemljiško knjigo.