ZOR člen 186, 189, 189/3, 324, 324/2. OZ člen 376.
odškodnina – odgovornost države – neizdaja certifikata – izgubljeni dobiček – posebne okoliščine – nastanek zamude pri premoženjski škodi – zapadlost odškodninske terjatve – opomin na izpolnitev obveznosti – ne ultra alterum tantrum
V odsotnosti vsakršne konkurence je razumljivo, da je dobiček tožeče stranke mogoče presojati glede na stanje povpraševanja na trgu, torej glede na število igralnih avtomatov, ki bi jih tožeča stranka opremila s svojo napravo.
Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode, vendar pa neizpolnitev obveznosti ob zapadlosti še ne pomeni vedno tudi nastanka zamude. Stranka je v zamudi, če obveznosti ne izpolni ob zapadlosti, razen če zakon določa kakšen dodaten pogoj za nastanek zamude. Takšen pogoj predpisuje za primer, kadar rok izpolnitve ni določen (kot je to v primerih odškodninskih terjatev), ZOR v drugem odstavku 324. člena. Navedena zakonska določba nastanek zamude veže na upnikov opomin na izpolnitev obveznosti.
KZ-1 člen 59, 59/4, 122, 122/1, 157, 157/2. ZKP člen 98, 98/1, 358, 358/3.
oprostilna sodba – lahka telesna poškodba - pomen dvoma v obremenilno trditev - verjetnost razbremenilne trditve
Pomen dvoma v obremenilno trditev je zaradi njenih kazenskih posledic večji od dejstva, da je razbremenilna trditev zgolj verjetna oziroma da ni stoodstotno izkazana.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1. ZVZD člen 9, 9/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – krivdna odgovornost – soprispevek – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda
Na deloviščih, kjer hkrati opravlja delo več delodajalcev, morajo ti s pisnim sporazumom določiti skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti pri delu. Tožena stranka (tožnikov delodajalec), ki je razporedila tožnika na delo na gradbišče k drugi družbi, ni dokazala, da so bili skupni ukrepi za zagotavljanje varnosti pri delu dogovorjeni in realizirani. Ker niso bili, in ker tožena stranka pri tem podjetju tudi ni posredovala, da bi to podjetje delovno opremo uredilo skladno s pravili stroke ter namestilo na kavelj verige ustrezna zapirala, prav zaradi opustitve navedenega ukrepa pa je nastala pravnorelevantna škoda (do poškodbe je prišlo pri delu z dvigalom v proizvodni hali, ko je tožnik pripravljal za dvig železne stopnice, težke 1 tono; med dvigovanjem konstrukcije se je veriga, vpeta v kljuko na dvigalu, odpela in tožnika udarila v glavo), je za to škodo podana njena krivdna odgovornost (1. odstavek 131. člena OZ).
Tožnik predpisane delovne opreme (čelade) neutemeljeno ni uporabljal. Zato je delno kriv tudi sam, da je prišlo do poškodbe. Njegov soprispevek, ob dejstvu, da je v prijavi nezgode tudi sam potrdil, da pri privezovanju železne konstrukcije ni opazil, da veriga ni bila dovolj pripeta, znaša polovico.
Tožnica je od pripadajočih zneskov neizplačane plače in regresa za letni dopust upravičena tudi do plačila zakonskih zamudnih obresti od dneva zapadlosti dalje. Tožena stranka se ne more sklicevati na likvidnostne težave iz razloga začetega postopka davčne izvršbe zaradi neplačila prispevkov in dohodnine, saj takšna izvršba ni vedno pokazatelj slabega finančnega poslovanja gospodarske družbe, posebno ne v konkretnem primeru, ko je tožena stranka prenehala obračunavati tožnici plačo po tem, ko je regres za letni dopust že zapadel v plačilo.
Operacija levega kolena je posledica bolezni zaradi napredovane artroze levega kolena, to je degenerativnih in ne poškodbenih sprememb na levem kolenu. Vzrok začasne nezmožnosti za delo je zato bolezen in ne poškodba pri delu, kar neutemeljeno uveljavlja tožnica s tožbenim zahtevkom.
zavržena pritožba – rok za vložitev pritožbe – vloga poslana po faksu
Če gre za vloge, ki jih stranka vloži neposredno na sodišče, je stranka vezana na poslovni čas sodišča, ker vloge niti ni mogoče vložiti izven poslovnega časa, ko sodišče ne posluje več. Če pa gre za vlogo, poslano po faksu, se šteje, da je vloga na sodišče izročena pravočasno, če je poslana po faksu, ki potrdi njen prejem. Stališče, da se za vlogo, poslano po faksu, ki jo sodišče prejme po faksu po izteku poslovnega časa sodišča, šteje, da je prispela na sodišče naslednji dan, zato ni pravilno.
V obravnavanem primeru je telefaks naprava na sodišču delovala. Vloga – pritožba zoper sodbo – oddana po faksu, je bila sprejeta na sodišču izven poslovnega časa, ko sodišče ne posluje več (ob 18.34 uri), kar je zabeleženo na sami pritožbi v spisu. To pa pomeni, da je bila pritožba izročena (ne le poslana!) pristojnemu sodišču pred iztekom pritožbenega roka in ne šele naslednjega dne, kar pomeni, da je pravočasna.
invalidska pokojnina – spremembe v stanju invalidnosti
Pri tožnici je prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju, saj se je že ugotovljena invalidnost III. kategorije poslabšala in ugotovila popolna nezmožnost za delo oziroma I. kategorija invalidnosti. Zato ji nova pravica iz invalidskega zavarovanja, to je pravica do invalidske pokojnine, pripada od od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen 21, 38, 38/2, 38/7. ZPIZ-1 člen 5, 5/2, 36, 39, 406, 409. ZPIZ člen 52. OZ člen 352.
Sporazum s Srbijo – preračun pokojnin
Toženec je ob prevedbi pokojnine, ki je bila tožnici leta 2002 pravnomočno prizna in odmerjena upoštevaje dobo, dopolnjeno v Sloveniji in v Srbiji, na podlagi najugodnejšega 12-letnega mesečnega povprečja plač, v letu 2010 po 38. členu Sporazuma s Srbijo pravilno upošteval le slovensko dobo, s katero izpolnjuje pogoje starosti in pokojninske dobe iz 36. člena ZPIZ-1, in ji pokojnino odmeril na podlagi najugodnejšega 18-letnega mesečnega povprečja plač. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja, da se pri preračunu pokojnine upošteva najugodnejše 12-letno mesečno povprečje plač.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077822
SZ člen 31. SZ-1 člen 25, 30, 30/1, 32, 32/1, 50. OZ člen 9, 239.
spor majhne vrednosti – pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe – način delitve stroškov obratovanja in vzdrževanja stavbe
Ob ugotovljeni veljavnosti Pogodbe, ki v X. členu določa, da upravniku za storitve upravljanja in čiščenja pripada plačilo in (ne izpodbijanem) dejstvu, da toženec opravljenih storitev ni plačal, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku pravilno ugodilo.
regres za letni dopust – finančne težave – nelikvidnost delodajalca
Finančne težave in nesolventnost delodajalca ne morejo vplivati na obstoj obveznosti delodajalca, da delavcu poravna denarne terjatve iz delovnega razmerja, ki izhajajo iz zakona in kolektivnih pogodb.
Za priznanje pravice do subvencionirane najemnine je podlaga sklenjena najemna pogodba, za potrebe ugotavljanja upravičenosti do subvencije pa se upoštevajo najemnik in osebe, navedene v najemni pogodbi. Ker je tožnikov sin naveden v najemni pogodbi in tudi ni prijavljen na drugem naslovu, ga je toženec utemeljeno upošteval pri ugotavljanju cenzusa za subvencioniranje najemnine.
izbrisna tožba – pasivna legitimacija – oblika zahtevka – vmesni ugotovitveni zahtevek – ugotovitev ničnosti pogodbe – rok za izbrisno tožbo
Z izbrisno tožbo je treba zahtevati ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov. V primeru zatrjevane ničnosti pogodbe, zaradi katere naj bi bila sporna vknjižba neveljavna, s tožbenim zahtevkom (z izbrisno tožbo) ni potrebno zahtevati še ugotovitve ničnosti (neobstoja) pogodbe, saj sodišče odloča o tem kot o predhodnem vprašanju. Če je v takšnem primeru v izbrisni tožbi vključen še zahtevek za ugotovitev ničnosti (neobstoja) pogodbe, ima le-ta naravo vmesnega ugotovitvenega zahtevka, odločitev o njem pa ima pomen le za stranke postopka. Za obravnavano izbrisno tožbo je bila tako pasivno legitimirana zgolj toženka.
ZPP člen 80, 81, 81/5. ZIZ člen 15. ZPUOOD člen 18.
procesna sposobnost – neodpravljive pomanjkljivosti – izbris družbe brez likvidacije – ustavitev izvršilnega postopka
Sodišče prve stopnje je sicer ob izdaji sklepa o izvršbi spregledalo, da dolžnik ne obstaja, vendar ker na procesno sposobnost strank pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka in ker je v fazi, ko je z vročanjem sklepa o izvršbi začelo opravljati izvršbo, ugotovilo, da so podane ovire procesne pravne narave za opravo izvršbe in vodenje izvršilnega postopka, ki jih v tem postopku ni mogoče odpraviti, je postopalo pravilno, ko je predmetni izvršilni postopek ustavilo.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - dokaz vedeti ali morala vedeti, da stranka v času izvršitve izpodbijanih dejanj insolventna - pravni standard skrbnosti
Pritožbeno sodišče sprejema zaključke sodišča prve stopnje, da javno objavljeni podatki, pri čemer gre za vse vrste objav, od medijev do bonitetnih ocen, še ne morejo šteti kot podatki, s katerimi bi morala tožena stranka biti seznanjena in jih šteti kot verodostojne, ter še več, da bi zaradi teh objav morala prenehati poslovati s tožečo stranko in ne sprejemati plačil na način, ki je bil med strankama običajen ves čas poslovanja in ki ga je ves čas spremljalo plačevanje z zamudo ter da ji ni mogoče očitati opustitve najetja strokovne pomoči pri ocenjevanju poslovnih rezultatov tožeče stranke, če se v poslovnem razmerju sicer ni nič spremenilo.
Pravilna je presoja, da je tožena stranka ravnala s skrbnostjo, ki se pričakuje od samostojnega podjetnika, ki posluje brez zaposlenih, saj je to skrbnost potrebno presojati ožje in pri tem izhajati iz običajnega načina poslovanja med strankama in če je to vseskozi temeljilo na zamujanju pri plačilih in na poravnavanju obveznosti tudi z asignacijami ter cesijami ter ob vedenju, da poslovni rezultati poslovnega partnerja vseskozi oscilirajo, potem res ni mogoče od samostojnega podjetnika, kot je bila tožena stranka, terjati, da bi natančno bral in analiziral bilance tožeče stranke, preverjal njene bonitete in se plačilom odpovedal zaradi člankov, objavljenih v različnih medijih in v primeru takšne opustitve šteti, da je vedel ali bi moral vedeti za insolventnost tožeče stranke.
pomanjkanje pasivne legitimacije – nesklepčnost – nujno sosporništvo – spor o obsegu zapuščine – združitev postopkov – napotitveni sklep
V sporu o obsegu zapuščine so dediči enotni in nujni sosporniki. Če s tožbo niso zajeti vsi dediči, je tožena napačna stranka. Vprašanje, ali je tožena prava stranka, je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.
Napotitveni sklep strankam podeljuje le pravni interes za tožbo, ne odvezuje pa jih, da v skladu z materialnim pravom pravilno oblikujejo tožbeni zahtevek.
Združitev pravd v skupno obravnavo nima za posledico združitve zahtevkov, ki ohranijo svojo samostojnost.
odgovornost države - odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - poškodba policista pri delu - eksploziven tek policista - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - eksplozivni tek - običajno tveganje
Pri hitrih, eksplozivnih reakcijah obstaja možnost nastanka poškodbe, toda za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti mora biti nevarnost povečana. Objektivna odgovornost je namreč posledica spoznanja, da nekaterih nevarnosti kljub zadostni skrbnosti ni mogoče imeti vselej pod kontrolo in jih obvladovati ter da kljub še tako veliki skrbnosti ni moč preprečiti nastanka praviloma znatne škode. Eksploziven tek za povprečnega poklicnega policista ne predstavlja neobičajno nadpovprečnega tveganja za nastanek škode.
ločitev zapuščine - ločitev zapuščine od premoženja dediča - odgovornost dedičev - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – nadaljevanje izvršbe z drugimi izvršilnimi sredstvi – položaj upnika separatista – obseg poplačila
Ločitev zapuščine pride v poštev le, ko zapustnikov upnik potrebuje dodatno varstvo, ker je tudi dedič, ki naj bi poplačal dolgove, prezadolžen. Ločitev zapuščine je ukrep zavarovanja terjatve zapustnikovega upnika.
Ob pravnomočnem in še obstoječem sklepu o ločitvi zapuščine upnik lahko zahteva poplačilo svoje terjatve zgolj iz premoženja ločene zapuščine, ne pa tudi iz drugega premoženja dedinj.
ZIZ člen 44, 44/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58, 58/3. ZPP člen 286a.
izvršilni naslov – notarski zapis - jasnost izvršilnega predloga – struktura terjatve - dopolnitev predloga za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi –preizkus višine terjatve – odgovor na ugovor – dokazno breme – prekluzija – pravica do izjave
Kadar dolžnik upniku na podlagi izvršilnega naslova poleg glavnice dolguje tudi obresti in je del terjatve že poplačal, je pred upnika postavljena strožja zahteva glede sestave predloga za izvršbo. Če upnik v predlogu za izvršbo ne strukturira terjatve tako, da je omogočen preizkus njene skladnosti z izvršilnim naslovom, bi ga moralo sodišče pozvati k dopolnitvi predloga in šele nato dovoliti izvršbo. Če pa sodišče izda sklep o izvršbi, ne da bi upnika pozvalo k dopolnitvi predloga, od dolžnika ni mogoče pričakovati, da se bo lahko v ugovoru konkretno izjavil o terjatvi in branil svoje pravice. V takem primeru je v ugovornem postopku še vedno dopustno odpraviti nejasnosti oz. pomanjkljivosti glede strukture izterjevane terjatve.
odškodnina za nematerialno škodo – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – zastaranje – sukcesivno nastajajoča škoda – adekvatna vzročnost – vzročna zveza
Okoliščina, da je zaradi osebnega stanja oškodovanca obseg škode večji, ne vpliva na vprašanje obstoja vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom. Predvidljivost (adekvatnost) posledic dejanja se pri ugotavljanju vzročne zveze upošteva le v razmerju do škodnega dogodka.