Okoliščina, da se je sodna praksa (glede odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka v podobnih primerih) v času od vložitve tožbe do odločitve sodišča spremenila, ni takšna okoliščina, ki bi vplivala na odločitev o povrnitvi potrebnih stroškov, ki jih mora tožeča stranka povrniti nasprotni stranki, ki v sporu ni uspela.
ZPos člen 24, 24/1. ZSS člen 45, 45/1. ZZDODP člen 2.
plača – sodnik – plačilo razlike plače – znižanje osnovne plače – sodniška plača – osnova za obračun plače
Tožnik je s tožbo zahteval plačilo razlike v plači za čas od septembra 2003 do decembra 2007, to je za obdobje, v katerem je osnovo za obračun sodniške plače določal ZZDODP in ne podzakonski akt (sklep Komisije Državnega zbora RS za volitve, imenovanja in administrativne zadeve – KVIAZ). KVIAZ je na podlagi 1. odstavka 24. člena ZPos sprejel sklep, da se osnova za obračun plač poslancev zmanjša za 20 %. Ob uveljavitvi ZSS je bila tako že določena osnova za obračun plače poslanca. Njena višina je bila enaka povprečni mesečni plači na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, znižani za 20 %. Takšna osnova je na podlagi 45. člena ZSS velja tudi za obračun sodniške plače in na tej podlagi so bile sodniške plače tudi dejansko obračunane in izplačane. V spornem obdobju, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tako osnova za obračun in izplačilo sodniških plač ni bila določena ne v 45. členu ZSS in tudi ne v sklepu KVIAZ-a temveč v ZZDODP. Zato je bila tožniku plača v spornem obdobju zakonito obračunana v višini 80% osnove.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 39. ZMEPIZ člen 43.
nova odmera pokojnine – pravnomočna odločitev
Ker je odločba o priznanju in odmeri starostne pokojnine postala pravnomočna, je toženec tožničino zahtevo za novo odmero pokojnine, ker v pokojninsko osnovo niso bila všteta izplačila osebnega dohodka iz dobička, izplačanega v letu 1992 in namenjenega vplačilu obveznic delodajalca, utemeljeno zavrgel.
plačilo razlike plače – čisti denarni zahtevek – določitev osnovne plače – sodno varstvo – predhodno varstvo – dogovor o znižanju izhodiščne plače
Za uveljavljanje zahtevka za plačilo razlike plače je dopustno neposredno sodno varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR, saj pogodba o zaposlitvi tožnice določa vse elemente za določitev osnovne plače, ki se določi kot produkt količnika delovnega mesta, količnika po napredovalni lestvici ter izhodiščne plače. Določitev osnovne plače tožnice je zato v obravnavani zadevi odvisna le od pravilne uporabe materialnega prava, torej predpisa, ki določa količnik delovnega mesta (ki se je po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi spreminjal, pri čemer so vsi kasnejši akti določali le višji količnik delovnega mesta tožnice), višino količnika po napredovalni lestvici in višino izhodiščne plače. Torej gre za „čisto“ denarno terjatev, ki jo delavec lahko uveljavlja neposredno pred sodiščem.
Tožena stranka je v Dogovoru (2010), sklenjenem s sindikatom, določila višino izhodiščne plače za določeno obdobje. Od tega dogovora, ki ima naravo podjetniške kolektivne pogodbe, ni odstopila, zato dogovor še vedno velja, zaradi tega pa tožena stranka ni mogla zakonito znižati izhodiščne plače v tem obdobju.
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 36, 36/1, 76, 76/3, 270, 434, 436, 436/1.
goljufija - oškodovanec kot tožilec – nepopolna vloga - dopolnitev obtožnega akta – rok
Ni mogoče pritrditi pritožbi, ko navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje obtožbo kot nepopolno zavreči zaradi prekoračenega tridnevnega roka. Kot je razvidno iz podatkov kazenskega spisa, je sodišče prve stopnje vlogo oškodovanke kot tožilke, ki jo je vložila po pooblaščencu dne 27. 5. 2011, štelo kot nepopolno vlogo in ji je zato skladno s tretjim odstavkom 76. člena ZKP naložilo, da jo v roku 30 dni dopolni, ta rok, ki ga za dopolnitev vloge določi sodišče samo, pa je pooblaščenec oškodovanke kot tožilke upošteval in je vlogo v navedenem roku dopolnil.
Že iz vsebine vloge z dne 27. 5. 2011 je bilo razvidno, da gre za očitek kaznivega dejanja, ki glede na zatrjevano višino premoženjske škode sodi v pristojnost okrožnega sodišča. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko se je z napadenim sklepom izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo kazensko zadevo odstopilo v obravnavo pristojnemu okrožnemu sodišču. Vloge oškodovanke kot tožilke zato tudi ni moglo zavreči in ustaviti postopek, saj za odločanje v tej kazenski zadevi glede na navedeno okrajno sodišče ni pristojno.
Da bi tožeča stranka izkazala domnevo iz prve alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ, morata biti izpolnjena dva pogoja: dolžnik mora v ugovoru le pavšalno zanikati obstoj obligacijskega razmerja, upnik pa mora obstoj obligacijskega razmerja med upnikom in dolžnikom izkazati z listinami. V konkretnem primeru je tožeča stranka zatrjevala obstoj najemnega razmerja za poslovni prostor (in ne kakršnega morebitnega drugačnega razmerja). Za najemno pogodbo za poslovni prostor zakon zahteva pisnost, zato bi tožeča stranka v smislu prve alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ verjetnost obstoja zatrjevanega obligacijskega razmerja izkazala s predložitvijo najemne pogodbe, ki sta jo sklenili pravdni stranki.
Tožniki so že z izpodbojno sodbo (po pravilih ZGD-1) dosegli, da se je sodno ugotovila neveljavnost skupščinskih sklepov, vpisanih v sodni register. Če bi bilo to pravno dejstvo (da so bili skupščinski sklepi, ki so bili podlaga za registrske vpise, razveljavljeni) tudi vpisano v sodnem registru (v skladu s 398. členom ZGD-1), bi bili doseženi enaki pravni učinki, kot so učinki uspešne tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa po 41. členu ZSReg.
Kot izhaja iz tožbenih in pritožbenih navedb tožeče stranke vpis neveljavnosti skupščinskih sklepov, z dne 22.1.2008, ni bil opravljen. Vendar pa bi ta vpis, ki ga (pravdno) sodišče ni opravilo, lahko tožeča stranka zahtevala v registrskem postopku, pri čemer bi glede na specifično situacijo morala izkazati tudi pravni interes v smislu šestega odstavka 395. člena ZGD-1.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077822
SZ člen 31. SZ-1 člen 25, 30, 30/1, 32, 32/1, 50. OZ člen 9, 239.
spor majhne vrednosti – pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe – način delitve stroškov obratovanja in vzdrževanja stavbe
Ob ugotovljeni veljavnosti Pogodbe, ki v X. členu določa, da upravniku za storitve upravljanja in čiščenja pripada plačilo in (ne izpodbijanem) dejstvu, da toženec opravljenih storitev ni plačal, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku pravilno ugodilo.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 37. ZPIZ-1 člen 177, 177/2.
Sporazum z BIH - pokojnina
Tožnik ima z odločbo nosilca zavarovanja v BiH priznano pravico do invalidske pokojnine na podlagi pokojninske dobe, v kateri je bila upoštevana tudi celotna slovenska zavarovalna doba. Po 37. členu Sporazuma z BIH (preračun pokojnin) invalidska pokojnina v Sloveniji tožniku ni bila priznana in ostaja obveznost nosilca zavarovanja v BIH. Tožnik zato po uveljavitvi Sporazuma z BiH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine, pri tožencu ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev in je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine neutemeljen.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - subjektivni kriterij - fizična oseba
Tožena stranka ni gospodarski subjekt, saj je fizična oseba in torej ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Zato konkretni spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za gospodarski spor.
invalidska pokojnina – spremembe v stanju invalidnosti
Pri tožnici je prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju, saj se je že ugotovljena invalidnost III. kategorije poslabšala in ugotovila popolna nezmožnost za delo oziroma I. kategorija invalidnosti. Zato ji nova pravica iz invalidskega zavarovanja, to je pravica do invalidske pokojnine, pripada od od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe.
Upnik je predlog za izdajo predhodne odredbe utemeljeval na domnevi iz prve alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ. Predpostavka za uporabo te določbe je, da dolžnik v ugovoru pavšalno zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom. Pri tem ne gre za situacije, ko dolžnik obstoj obligacijskega razmerja sicer priznava, zanika pa da bi imel do upnika iz tega razmerja kakšno obveznost. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi sklepal, da se računi nanašajo na dobavo materiala, ki ni ustrezal kvaliteti, kar pomeni, da je dolžnik obligacijsko razmerje z upnikom priznaval.
ZIKS-1 člen 229, 229/1, 229/2. ZJU člen 100, 100/1.
prepoved opravljanja dejavnosti – konflikt interesov – javni uslužbenci – delo, ki ni združljivo z dejavnostjo uprave – pooblaščena uradna oseba
Prvi odstavek 229. člena ZIKS-1 določa, da pooblaščena uradna oseba ne sme opravljati dela, ki bi jo oviralo pri opravljanju nalog uprave, ali dela, ki bi škodovala ugledu uprave, oziroma dela, ki ni združljivo z naravo dejavnosti uprave. Direktor tožene stranke je na podlagi drugega odstavka 229. člena ZIKS-1, ki določa, da dela, ki jih pooblaščena uradna oseba ne sme opravljati, določi generalni direktor uprave, sprejel Navodila o opravljanju drugih dejavnosti in konfliktu interesov uslužbencev Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Tožnica (pravosodna policistka) je bila direktorica družbe, ki je opravljala dejavnost posredovanja, sklepanja pogodb ali drugega dela na področju zavarovalništva. V okviru del, ki jih pooblaščena uradna oseba poleg svojega dela ne sme opravljati po 7. točki 5. člena navedenih navodil, spada tudi poslovodenje družbe, ki se s tako dejavnostjo oziroma takimi deli ukvarja. Ker je podan konflikt interesov glede opravljanja konkretnih del, ki jih pooblaščena uradna oseba poleg svojega dela ne sme opravljati, je tožena stranka tožnici na podlagi 229. člena ZIKS-1 in navedenih navodil lahko izdala izpodbijana sklepa o prepovedi opravljanja takšne dejavnosti.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen 21, 38, 38/2, 38/7. ZPIZ-1 člen 5, 5/2, 36, 39, 406, 409. ZPIZ člen 52. OZ člen 352.
Sporazum s Srbijo – preračun pokojnin
Toženec je ob prevedbi pokojnine, ki je bila tožnici leta 2002 pravnomočno prizna in odmerjena upoštevaje dobo, dopolnjeno v Sloveniji in v Srbiji, na podlagi najugodnejšega 12-letnega mesečnega povprečja plač, v letu 2010 po 38. členu Sporazuma s Srbijo pravilno upošteval le slovensko dobo, s katero izpolnjuje pogoje starosti in pokojninske dobe iz 36. člena ZPIZ-1, in ji pokojnino odmeril na podlagi najugodnejšega 18-letnega mesečnega povprečja plač. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja, da se pri preračunu pokojnine upošteva najugodnejše 12-letno mesečno povprečje plač.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 320, 320/2, 374, 374/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 7.
nagrada stečajnega upravitelja – nadomestilo za vnovčenje in razdelitev stečajne mase – osnova za odmero nadomestila – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti
Podlaga za odmero nadomestila za unovčenje in razdelitev stečajne mase je delo, ki ga upravitelj opravi v postopku unovčenja in razdelitve, zato je treba postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase šteti za enoten postopek. V primeru prodaje premoženja je ta postopek razdeljen na prodajo premoženja in delitev s prodajo pridobljenega premoženja v denarni obliki. V primeru, da pride do razdelitve oziroma prenosa premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, upnikom, pa je treba navedeno določilo v povezavi z določilom 320. člena ZFPPIPP razlagati tako, da se kot osnova za odmero nadomestila za unovčenje upošteva vsa dejanja oziroma delo, ki ga je upravitelj opravil za unovčenje stečajne mase, četudi ni prišlo do poplačila upnikov v denarni obliki.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074625
ZASP člen 168, 168/2, 168/3. ZPP člen 285.
objava avtorskega dela - pravica do distribuiranja, predelave in reproduciranja avtorskega dela - kršitev avtorske pravice - nesklepčnost - pomanjkljiva trditvena podlaga - pritožbena novota - materialno procesno vodstvo
Sodišče in tožena stranka sta tožečo stranko opozorili na pomanjkljivo trditveno podlago tožbe, tožena stranka pa tožbe ni popravila. Sodišču prve stopnje zato ni mogoče očitati, da je opustilo potrebno skrbnost pri dopolnjevanju pomanjkljivih navedb tožeče stranke.
KZ-1 člen 59, 59/4, 122, 122/1, 157, 157/2. ZKP člen 98, 98/1, 358, 358/3.
oprostilna sodba – lahka telesna poškodba - pomen dvoma v obremenilno trditev - verjetnost razbremenilne trditve
Pomen dvoma v obremenilno trditev je zaradi njenih kazenskih posledic večji od dejstva, da je razbremenilna trditev zgolj verjetna oziroma da ni stoodstotno izkazana.
neupravičena pridobitev - pravica do uporabe solastne nepremičnine - prikrajšanje
Pritožnik pravilno opozarja, da je potrebno institut uporabe tuje stvari v svojo korist razlagati v povezavi s splošnim pravilom, ki ureja neupravičeno obogatitev. Takšna pravna podlaga pa zahteva, da tožeča stranka zatrjuje, sodišče prve stopnje pa ugotavlja, tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neopravičeno uporabljena.
ZJU člen 24, 24/1, 39, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3, 150, 150/2. ZUP člen 214.
javni uslužbenec – sklep o premestitvi – obrazložitev sklepa – ocena predstojnika – učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Predstojnik tožene stranke bi moral v sklepu o premestitvi obrazložiti vse razloge, ki so ga vodili k odločitvi in sicer bi moral navesti, na kakšen način naj bi s premestitvijo zagotovili učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Zgolj navedba, da se izpodbijani sklep izdaja na podlagi zakonske določbe, ker je predstojnik ocenil, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, ne zadošča za oceno, da je sklep o premestitvi zakonit.