ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1. ZVZD člen 9, 9/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – krivdna odgovornost – soprispevek – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda
Na deloviščih, kjer hkrati opravlja delo več delodajalcev, morajo ti s pisnim sporazumom določiti skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti pri delu. Tožena stranka (tožnikov delodajalec), ki je razporedila tožnika na delo na gradbišče k drugi družbi, ni dokazala, da so bili skupni ukrepi za zagotavljanje varnosti pri delu dogovorjeni in realizirani. Ker niso bili, in ker tožena stranka pri tem podjetju tudi ni posredovala, da bi to podjetje delovno opremo uredilo skladno s pravili stroke ter namestilo na kavelj verige ustrezna zapirala, prav zaradi opustitve navedenega ukrepa pa je nastala pravnorelevantna škoda (do poškodbe je prišlo pri delu z dvigalom v proizvodni hali, ko je tožnik pripravljal za dvig železne stopnice, težke 1 tono; med dvigovanjem konstrukcije se je veriga, vpeta v kljuko na dvigalu, odpela in tožnika udarila v glavo), je za to škodo podana njena krivdna odgovornost (1. odstavek 131. člena OZ).
Tožnik predpisane delovne opreme (čelade) neutemeljeno ni uporabljal. Zato je delno kriv tudi sam, da je prišlo do poškodbe. Njegov soprispevek, ob dejstvu, da je v prijavi nezgode tudi sam potrdil, da pri privezovanju železne konstrukcije ni opazil, da veriga ni bila dovolj pripeta, znaša polovico.
Tožnica je od pripadajočih zneskov neizplačane plače in regresa za letni dopust upravičena tudi do plačila zakonskih zamudnih obresti od dneva zapadlosti dalje. Tožena stranka se ne more sklicevati na likvidnostne težave iz razloga začetega postopka davčne izvršbe zaradi neplačila prispevkov in dohodnine, saj takšna izvršba ni vedno pokazatelj slabega finančnega poslovanja gospodarske družbe, posebno ne v konkretnem primeru, ko je tožena stranka prenehala obračunavati tožnici plačo po tem, ko je regres za letni dopust že zapadel v plačilo.
ZIKS-1 člen 229, 229/1, 229/2. ZJU člen 100, 100/1.
prepoved opravljanja dejavnosti – konflikt interesov – javni uslužbenci – delo, ki ni združljivo z dejavnostjo uprave – pooblaščena uradna oseba
Prvi odstavek 229. člena ZIKS-1 določa, da pooblaščena uradna oseba ne sme opravljati dela, ki bi jo oviralo pri opravljanju nalog uprave, ali dela, ki bi škodovala ugledu uprave, oziroma dela, ki ni združljivo z naravo dejavnosti uprave. Direktor tožene stranke je na podlagi drugega odstavka 229. člena ZIKS-1, ki določa, da dela, ki jih pooblaščena uradna oseba ne sme opravljati, določi generalni direktor uprave, sprejel Navodila o opravljanju drugih dejavnosti in konfliktu interesov uslužbencev Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Tožnica (pravosodna policistka) je bila direktorica družbe, ki je opravljala dejavnost posredovanja, sklepanja pogodb ali drugega dela na področju zavarovalništva. V okviru del, ki jih pooblaščena uradna oseba poleg svojega dela ne sme opravljati po 7. točki 5. člena navedenih navodil, spada tudi poslovodenje družbe, ki se s tako dejavnostjo oziroma takimi deli ukvarja. Ker je podan konflikt interesov glede opravljanja konkretnih del, ki jih pooblaščena uradna oseba poleg svojega dela ne sme opravljati, je tožena stranka tožnici na podlagi 229. člena ZIKS-1 in navedenih navodil lahko izdala izpodbijana sklepa o prepovedi opravljanja takšne dejavnosti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077822
SZ člen 31. SZ-1 člen 25, 30, 30/1, 32, 32/1, 50. OZ člen 9, 239.
spor majhne vrednosti – pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe – način delitve stroškov obratovanja in vzdrževanja stavbe
Ob ugotovljeni veljavnosti Pogodbe, ki v X. členu določa, da upravniku za storitve upravljanja in čiščenja pripada plačilo in (ne izpodbijanem) dejstvu, da toženec opravljenih storitev ni plačal, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku pravilno ugodilo.
KZ člen 47, 47/2, 47/2-2, 48, 48/1, 183, 183/1, 183/2, 183/3, 187, 187/2. ZKP člen 391, 407, 407/1, 407/1-1.
spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let - nadaljevano kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 10 let - izdelava pornografskega gradiva - enotna kazen zapora – upoštevanje okoliščine pogojnega odpusta pri izreku enotne kazni
V sodbi, s katero izreče enotno kazen, sodišče ne upošteva okoliščino, da je bil obsojenec pogojno odpuščen s prestajanja zaporne kazni.
Operacija levega kolena je posledica bolezni zaradi napredovane artroze levega kolena, to je degenerativnih in ne poškodbenih sprememb na levem kolenu. Vzrok začasne nezmožnosti za delo je zato bolezen in ne poškodba pri delu, kar neutemeljeno uveljavlja tožnica s tožbenim zahtevkom.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero odškodnine – prepoved reformacije in peius
Glede na kriterije, ki jih je pri določitvi odškodnine po 118. členu ZDR treba upoštevati, oziroma ob upoštevanju višine odškodnin, ki se v sodni praksi prisojajo v primerih sodne razveze v podobnih primerih, bi bil tožnik upravičen celo do višje odškodnine od prisojene v znesku petih tožnikovih bruto plač (2.874,00 EUR), saj je socialni položaj tožnika in njegove številne družine slab, dohodki družine so zelo nizki, tožnik ima sina – invalida, tožnikove zaposlitvene možnosti pa so majhne, saj si kljub prizadevanjem in dodatnemu izobraževanju do sedaj ni uspel najti druge zaposlitve. Kljub temu pa pritožbeno sodišče v ponovnem sojenju tožniku ne sme prisoditi višje odškodnine od tiste, ki jo je določilo s prvo delno razveljavljeno sodbo, ker ne sme odločiti v škodo tožene stranke, ki je edina vložila revizijo zoper (prvo) sodbo VDSS.
Sodišče prve stopnje je ob dejstvu, da so nesoglasja med dediči glede (skupne) uprave dediščine tako velika, da postavitev katerega izmed njih za upravitelja zapuščine ne bi bila sprejemljiva, v skladu z možnostjo, ki jo daje ZD v tretjem odstavku 145. člena, tj. da lahko za upravitelja zapuščine sodišče postavi tudi koga izmed dedičev (ni pa to nujno), za upravitelja zapuščine utemeljeno določilo odvetnika, torej tretjo osebo, ki ni v nobeni povezavi s katerim od dedičev.
Postavitev upravitelja zapuščine ni vezana na založitev predujma za njegove stroške oz. stroške, ki utegnejo nastati v zvezi z njegovim delom, saj to ne izhaja iz določbe 145. člena ZD, ki predstavlja materialnopravno podlago za določitev upravitelja zapuščine.
KZ-1 člen 59, 59/4, 122, 122/1, 157, 157/2. ZKP člen 98, 98/1, 358, 358/3.
oprostilna sodba – lahka telesna poškodba - pomen dvoma v obremenilno trditev - verjetnost razbremenilne trditve
Pomen dvoma v obremenilno trditev je zaradi njenih kazenskih posledic večji od dejstva, da je razbremenilna trditev zgolj verjetna oziroma da ni stoodstotno izkazana.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazna ocena – žalitev – spoštljiv odnos do delodajalca – sodna razveza - odškodnina
Presoja, ali žalitev oziroma neprimerno vedenje do poslovnih parterjev in direktorice tožene stranke predstavlja hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je pravno vprašanje in stvar konkretne presoje. V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da mora biti žalitev sodelavcev znatna oziroma pomembna, to pa je zlasti v primeru, če trpi delovni proces pri delodajalcu. Tožničin neprimeren pozdrav poslovnih partnerjev in neprimerno vedenje do direktorice ni vplival na delovni proces pri toženi stranki. Tožničin pozdrav poslovnim parterjem „hello my drinking friends“ in njena vprašanja o „Ceci“ sicer predstavljajo neprimerno vedenje do poslovnih parterjev, ne dosega pa standarda hujše kršitve delovnih obveznosti, ki utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker tožničino očitano ravnanje v izredni odpovedi ne dosega standarda hujše kršitve pogodbenih ali drugih delovnih obveznosti, odpovedni razlog po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni podan, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZDSS-1 člen 29. ZPP člen 313, 313/2. OZ člen 190, 190/3. ZDR člen 118, 118/2.
paricijski rok – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – sodna razveza – odpravnina – nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Tožeča stranka je tožencu izplačala odpravnino na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, pri čemer je bila ta redna odpoved pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku pravnomočno razveljavljena. Ker je odpadla pravna podlaga za izplačilo odpravnine tožencu, je dolžan toženec prejeto odpravnino na podlagi člena 190/3 OZ vrniti tožeči stranki. Na utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke po členu 190/3 OZ ne vpliva dejstvo, da je bila v postopku presoje zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti uporabljena določba člena 118/2 ZDR, v posledici katere so bile tožencu priznane delovna doba in druge pravice iz delovnega razmerja do dneva odločitve sodišča prve stopnje in prisojena odškodnina.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074625
ZASP člen 168, 168/2, 168/3. ZPP člen 285.
objava avtorskega dela - pravica do distribuiranja, predelave in reproduciranja avtorskega dela - kršitev avtorske pravice - nesklepčnost - pomanjkljiva trditvena podlaga - pritožbena novota - materialno procesno vodstvo
Sodišče in tožena stranka sta tožečo stranko opozorili na pomanjkljivo trditveno podlago tožbe, tožena stranka pa tožbe ni popravila. Sodišču prve stopnje zato ni mogoče očitati, da je opustilo potrebno skrbnost pri dopolnjevanju pomanjkljivih navedb tožeče stranke.
odlog izvršbe na predlog tretjega – javna listina – zasebna listina, ki ima naravo javne listine – izkaz pravice na predmetu izvršbe – izvršba na premičnine – nenadomestljiva škoda – težko nadomestljiva škoda
Račun za nakup premičnin ne predstavlja javne listine oz. zasebne listine, ki ima naravo javne listine v skladu s prvim odstavkom 73. člena ZIZ.
Navedbe o nenadomestljivi škodi, ki naj bi jo za tretja pomenila že sama izvršba (tj. poseg v njuno zatrjevano lastninsko pravico, česar naj ne bi bilo mogoče nadomestiti z odškodnino), ob dejstvu, da gre za premične stvari, ki jih je načeloma mogoče nadomestiti (televizor in sedežna garnitura), tudi po presoji pritožbenega sodišča ne predstavljajo verjetnega izkaza okoliščin po drugem odstavku 73. člena ZIZ, saj bi tretja morala konkretno navesti razloge in verjetno izkazati, da bi takojšnja izvršba na posameznem zarubljenem predmetu zanju predstavljala nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.
sodnik – plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
Osnova za obračun plače tožnice je bila v spornem obdobju določena z ZZDODP, torej z zakonom. Tega ne spremeni dejstvo, da je ZZDODP pri tem ohranil dotedanji način določanja osnove poslanskih in s tem tudi sodniških plač. Tudi če je do uveljavitve ZZDODP obstajala protiustavnost v zakonskem urejanju sodniških plač, je bila ta sanirana z njegovo uveljavitvijo.
ZŠtip člen 49, 49/1, 49/1-1, 49/1-4, 50, 50/1. ZUP člen 6, 7.
državna štipendija – vrnitev – neizdelan letnik
Ker tožnica ni uspešno zaključila prvega letnika izobraževalnega programa, za katerega ji je bila dodeljena državna štipendija, ji je prenehala pravica do državne štipendije, kljub temu da je v naslednjem študijskem letu uspešno zaključila prvi letnik drugega izobraževalnega programa, ne da bi pridobila soglasje toženca za spremembo izobraževalnega programa. Zato je prejeto državno štipendijo dolžna vrniti tožencu.
izločitvena pravica – pravočasnost prijave izločitvene pravice – ovira za prodajo premoženja – prenehanje izločitvene pravice – načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Določila tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP je treba v zvezi s pravočasnostjo prijave izločitvene pravice, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te pravice, smiselno razlagati tako, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje (natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji), saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja.
Okoliščina, da se je sodna praksa (glede odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka v podobnih primerih) v času od vložitve tožbe do odločitve sodišča spremenila, ni takšna okoliščina, ki bi vplivala na odločitev o povrnitvi potrebnih stroškov, ki jih mora tožeča stranka povrniti nasprotni stranki, ki v sporu ni uspela.
ZPos člen 24, 24/1. ZSS člen 45, 45/1. ZZDODP člen 2.
plača – sodnik – plačilo razlike plače – znižanje osnovne plače – sodniška plača – osnova za obračun plače
Tožnik je s tožbo zahteval plačilo razlike v plači za čas od septembra 2003 do decembra 2007, to je za obdobje, v katerem je osnovo za obračun sodniške plače določal ZZDODP in ne podzakonski akt (sklep Komisije Državnega zbora RS za volitve, imenovanja in administrativne zadeve – KVIAZ). KVIAZ je na podlagi 1. odstavka 24. člena ZPos sprejel sklep, da se osnova za obračun plač poslancev zmanjša za 20 %. Ob uveljavitvi ZSS je bila tako že določena osnova za obračun plače poslanca. Njena višina je bila enaka povprečni mesečni plači na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, znižani za 20 %. Takšna osnova je na podlagi 45. člena ZSS velja tudi za obračun sodniške plače in na tej podlagi so bile sodniške plače tudi dejansko obračunane in izplačane. V spornem obdobju, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tako osnova za obračun in izplačilo sodniških plač ni bila določena ne v 45. členu ZSS in tudi ne v sklepu KVIAZ-a temveč v ZZDODP. Zato je bila tožniku plača v spornem obdobju zakonito obračunana v višini 80% osnove.