prenehanje stvarne služnosti – prenehanje na podlagi odločbe – bistveno spremenjene okoliščine – nekoristnost – namen uporabe služnostne poti
Za odločitev v tej zadevi ni bistveno, da bi si tožena stranka z majhnim denarnim stroškom lahko zagotovila dostop do svojih parcel po svojih zemljiščih.
Pri presoji za ukinitev služnosti se upoštevajo le tiste spremenjene okoliščine, ki se nanašajo na gospodujoče zemljišče.
pravdna sposobnost – poslovna sposobnost – skrbnik za poseben primer – CSD – izvedensko mnenje
Sklep, da oseba v določenem trenutku nima poslovne sposobnosti, je mogoč tudi, če ji poslovna sposobnost formalno ni bila omejena ali odvzeta.
Sposobnost tožnice izraziti svojo voljo v zvezi z bivanjem v domu starejših občanov ne pomeni, da je sposobna pravno veljavno izražati tudi svojo voljo s potekom postopka na sodišču.
Po 190. členu OZ je dolžan tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Toženki je bil sporni znesek plačan brez pravnega temelja, zato ga je dolžna vrniti. Skladno s 193. členom OZ je dolžna plačati tudi zamudne obresti od izteka roka po pozivu tožeče stranke, saj kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
Kljub temu, da ZNPosr predvideva sklenitev pisne pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami, velja tudi ustna pogodba, saj zakon pomanjkanje pisnosti ne sankcionira. Pisna oblika pogodbe kot tudi v njej določene ostale obvezne sestavine so predpisane le v interesu pogodbenih strank.
Prva tožena stranka je pogodbo o posredovanju sklenila z vednostjo in odobritvijo zakonca. Zato za obveznost plačila provizije po pogodbi o posredovanju kot obveznost, nastalo s skupnim premoženjem, odgovarjata nerazdelno oba zakonca tako s skupnim kot tudi s svojim posebnim premoženjem.
ugovor zoper sklep o izvršbi – ničnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - namen actio Pauliana – predhodno vprašanje - subjektivne meje pravnomočnosti
Namen in pomen izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je v tem, da se upnik poplača iz premoženja, ki ga je dolžnik prenesel na tretjo osebo, zaradi česar se izpodbojna tožba vloži zoper tretjega, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, in ne zoper dolžnika. Sodba, s katero je ugodeno takšnemu tožbenemu zahtevku, učinkuje le med strankama tega pravdnega postopka, razširitev učinka tudi na dolžnika v primeru, ko v pravdnem postopku ni mogel sodelovati, pa pomeni kršitev načela kontradiktornosti postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve – delodajalec – ukinitev delovnega mesta
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, ni nezakonita zato, ker jo je podpisal le eden od dveh direktorjev tožene stranke. 6. člen Akta o ustanovitvi tožene stranke res določa, da lahko toženo stranko skupno zastopata po dva direktorja, pri čemer lahko vsak od direktorjev prenese del svojih pooblastil na tretje osebe, ki jih določa uprava. Glede na to, da je eden od direktorjev z generalnim pooblastilom prenesel na drugega direktorja pooblastilo za samostojno podpisovanje vse dokumentacije, vezane na kadrovsko področje (vključno z odpovedmi pogodb o zaposlitvi), je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal tožnici drug direktor, podana po osebi, ki izpolnjuje pogoje za nastopanje v imenu delodajalca, kot jo opredeljuje člen 18/1 ZDR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068983
ZPP člen 111, 142, 142/3, 142/4, 316, 452, 452/1, 453a. OZ člen 229, 229/1, 378, 378/1.
spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – fikcija vročitve – dejansko prebivališče – posojilna pogodba
V primeru izdaje sodbe na podlagi pripoznave sodišče ne presoja resničnosti in materialnopravne utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP nastopi s pretekom 15. dne od dneva, ko je vročevalec v strankinem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pisanje in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh.
zavrženje pritožbe – pravni interes – popis in ocenitev zapuščine
Pravni interes za odločitev o pritožbi potem, ko je bil ukrep popisa in cenitve zapuščine že izveden, ni sam po sebi razviden. Pritožnika, ki sta pritožbo vložila po izvedbi popisa in cenitve, bi zato morala zatrjevati, kako bi se njun pravni položaj z ugoditvijo pritožbi in predlagano razveljavitvijo izpodbijanega sklepa spremenil.
ZPP člen 343, 343/1, 343/4, 351, 351/1. OZ člen 131, 150, 153, 153/1, 153/2. ZDR člen 184, 184/1, 171.
vmesna sodba – odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – temelj odškodninske odgovornosti – pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe – zastaranje - soprispevek
V tem sporu tožnik od prvotožene stranke (delodajalec) in drugotožene stranke (zavarovalnica, pri kateri je imela prvotožena stranka zavarovano svojo odgovornost) vtožuje plačilo odškodnine za nezgodo pri delu. Drugotožena stranka (zavarovalnica) se pritožuje zoper ugodilni del sodbe, s katero je sodišče prve stopnje odločilo o temelju odškodninske odgovornosti, po kateri obstoji odškodninska obveznost prvotožene stranke v višini 70 %. Ker izpodbijana vmesna sodba sodišča prve stopnje ne posega v pravni položaj drugotožene stranke, saj ne določa njene odškodninske odgovornosti za nastalo škodo, pritožba ne more izboljšati njenega pravnega položaja, zato drugotožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo, v posledici česar je treba njeno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
Tožnik je kritičnega dne delal na podestu, pri čemer ga je nadzoroval delavec tožene stranke. Zaradi hitenja pri delu je prišlo do udarca oziroma pri sestopu do zdrsa in udarca v petnico. Poškodba je nastala zaradi dejstva, ker se oko ni moglo pravočasno prilagoditi gledanju na daleč in da je hitel zaradi strahu zaradi izgube zaposlitve, kar vse je prispevalo k zdrsu in udarcu. Glede na to, da je bila prvotožena stranka seznanjena s tožnikovimi zdravstvenimi omejitvami ter je dopuščala delo, pri katerem je lahko prišlo do poškodbe, izključuje tožnikovo soodgovornost za škodo. Splošno znano dejstvo je, da delavci zaradi strahu pred možnostjo izgube zaposlitve redko odklonijo delo, ki jih objektivno zdravstveno ogroža, posebej v zaostrenih pogojih ekonomske in finančne krize. Zato tožnikove privolitve, da bo opravljal delo kljub slabšemu vidu, ni mogoče opredeliti kot soprispevek k nastali škodi.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – obseg nepremoženjske škode – AO plus zavarovanje – deljena vzročnost - oškodovančevo osebno stanje
Pritožnik tudi v primeru, ko lahko povrnitev škode iz istega škodnega dogodka uveljavlja zoper več oseb, ne more dobiti višje odškodnine, kot mu gre za ugotovljeni obseg nepremoženjske škode.
Po utrjenem stališču sodne prakse oškodovančevo osebno stanje ni pravno relevanten vzrok, ki bi lahko vodil v deljeno vzročnost in da je pri ugotavljanju obsega škode treba izhajati iz konkretnega oškodovanca, takega, kakršen je, z vsemi posebnostmi, ne pa nekega povprečnega ali običajnega oškodovanca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0068970
SPZ člen 99. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost – premoženjska škoda – oškodovanec – aktivna stvarna legitimacija – domnevni lastnik nepremičnine – lastninska pravica v pričakovanju – vzpostavitev stanja pred škodnim dogodkom
Oškodovanec je tisti, katerega premoženjska ali nepremoženjska pravica je bila s toženčevim ravnanjem prizadeta. Način odprave škode je v vzpostavitvi stanja, kakršno je bilo preden je škoda nastala. Gre za izravnavo položaja oškodovanca s tistim pred oškodovanjem. Če je tožnici pripadla v last (že) poškodovana nepremičnina, potrebe po izravnavi njenega položaja ni. V tem primeru škodni dogodek ni zmanjšal njenega premoženja, ampak ga je pridobila (na podlagi pravnega naslova) z zmanjšano vrednostjo.
OZ člen 190, 193. ZDavP člen 406. ZUstS člen 1, 1/3, 40, 40/2, 42, 47.
neupravičena obogatitev - protiustavnost ZDavP - vpliv odločbe Ustavnega sodišča - začetek teka zamudnih obresti - trenutek nastopa nepoštenosti
Tožeča stranka je utemeljeno zahtevala, naj ji tožena stranka plača zamudne obresti na neupravičeno izterjane zneske od dne, ko je z objavo odločbe Ustavnega sodišča odpadla pravna podlaga za pridobitev teh zneskov in je tožena stranka lahko vedela, da je zneske pridobila brez podlage.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077364
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 112.
izpraznitev in izročitev stanovanja – odpoved najemnega razmerja – odpovedni razlog - krivdni razlog – vsebina opomina – kršitev pogodbene obveznosti – plačilo dolga tekom postopka
Opomin mora vsebovati kršitev in način odprave odpovednega razloga ter primeren rok za odpravo odpovednega razloga. Rok za odpravo odpovednega razloga ne sme biti krajši od 15 dni.
Plačilo dolga iz naslova najemnine in stroškov tekom sodnega postopka ne vpliva na obstoj krivdnega odpovednega razloga, saj je odločilno pri tem dejstvo, da toženec dolga iz naslova najemnine in stroškov ni plačal v roku iz opomina pred tožbo in tako kršitve njegove pogodbene obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074011
OZ člen 131, 154, 154/2, 172, 172/2, 179. ZPP člen 224.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – obojestranska krivda – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – izgubljen zaslužek – javna listina –renta – zastaranje
Tožnik kot voznik motorja bi lahko preprečil prometno nesrečo, do katere je prišlo, ko je prehiteval vozečo kolono osebnih vozil, pri čemer je drugo tožena stranka zapeljala čez sredinsko črto, če bi vozil s predpisano hitrostjo 90 km/h namesto 120 km/h. Njegov prispevek k nastali nesreči je 30%.
Ker tožnik ni predložil ustreznih dokazil glede višine prejemkov pred invalidsko upokojitvijo, sodišče ni moglo primerjati dohodkov pred nesrečo in po upokojitvi, zato je zahtevek utemeljeno zavrnilo.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje tožilstva – protipravno ravnanje sodišča – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Protipravnega ravnanja tožilstva, katerega funkcija je v pregonu storilcev kaznivih dejanj, ne more predstavljati opravljanje dejanj (začetek pregona storilcev kaznivih dejanj, vložitev zahteve za preiskavo in obtožnice) v zvezi s kazenskim pregonom za kaznivo dejanje, ki kasneje v sodnem postopku ni dokazano in se postopek ne konča z obsodilno sodbo. O protipravnem ravnanju tožilca bi bilo mogoče govoriti le, ko bi bilo le-to v nasprotju z njegovimi pooblastili ali šikanozno.
Le, če bi bilo že na prvi pogled očitno, da je tožilstvo vodilo postopek zoper tožnika brez dokazov, ali na podlagi za obsodbo povsem nerelevantnih dokazih, bi bilo mogoče govoriti o očitno napačnem ravnanju tožilstva in nadalje sodišč, ki bi lahko predstavljalo zlorabo pooblastil in s tem protipravno ravnanje.
Sodišče ravna protipravno, če ne uporabi povsem jasne določbe zakona, če določeni predpis namenoma razlaga v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, ali ko zaradi malomarnosti opusti posamezna procesna dejanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – delodajalec – državni organ - zagovor
ZDR v 2. odstavku 83. člena med drugim določa, da delodajalec delavcu ni dolžan omogočiti zagovora, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči oziroma če se delavec neupravičeno ne odzove povabilu na zagovor. V sodni praksi je bilo v podobnih primerih že zavzeto stališče, da to v primeru bolniškega staleža prvenstveno pomeni, da mora delavec svojo odsotnost opravičiti, vendar pri tem ne zadošča zgolj obvestilo o bolniškem staležu. Bolniški stalež sam po sebi ne pomeni, da se delavec ne more udeležiti zagovora. Zato ne zadošča le obvestilo o bolniškem staležu, temveč mora delavec svoj izostanek opravičiti z navedbo pomembnih okoliščin, ki jim po možnosti predloži ustrezne dokaze - ustrezno medicinsko dokumentacijo o tem, da se iz zdravstvenih razlogov zagovora ne more udeležiti.
Vsak delodajalec od svojih zaposlenih pričakuje in zahteva spoštljiv odnos do sodelavcev in nadrejenih. Glede na obravnavano konfliktno obnašanje tožnice (neprimerno vedenje, kričanje, žaljenje nadrejenih in sodelavcev) je nezaupanje nadrejenih in sodelavcev do tožnice logično in legitimno. Tožnica je s takšnim svojim ravnanjem nedvomno ovirala nemoteno delovanje delovnega procesa in medsebojno komunikacijo, ki je nujna za učinkovito izvajanje delovnega procesa. Tožnica odnosa do dela in sodelavcev (niti po formalnem pisnem opozorilu na možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve) ni spremenila. Zato je bil ob ponovni podobni kršitvi (v obeh primerih je šlo za nespoštljiv odnos do nadrejenih in sodelavcev), ki ju je tožnica tudi sicer storila v krajšem časovnem obdobju, utemeljen zaključek, da so podani tudi pogoji iz drugega odstavka 88. člena ZDR, to je, da je šlo za utemeljen odpovedni razlog, ker je kršitev onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji tožničine pogodbe o zaposlitvi.
Skladno s Haaško konvencijo se za škode po prometnih nesrečah uporablja zakon države, v kateri se je nesreča pripetila.
Za sopotnika ni pomembno, ali je izključna odgovornost enega izmed voznikov. Pomembno je, da so sopotniki poškodovani v motornem vozilu, ki je nevarna stvar in da torej sami lahko odgovarjajo le krivdno. Sopotnikom ni kaj očitati, zato je pravilno, da toženi stranki odgovarjata sopotnikom solidarno.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorske pravice – avtorski honorar – odpoved avtorski pravici – dokazno breme – avtorsko varovana dela – načelo enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev – tarifa za uporabo avtorskih del – uporaba Pravilnika
Ker tarifa iz Pravilnika 2006 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabnici.