male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorske pravice – avtorski honorar – odpoved avtorski pravici – dokazno breme – avtorsko varovana dela – načelo enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev – tarifa za uporabo avtorskih del – uporaba Pravilnika
Ker tarifa iz Pravilnika 2006 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabnici.
ZDR člen 131, 131/2. ZKolP člen 25. ZUJF člen176. ZDIU12 člen 5, 5a.
regres za letni dopust - dolžnost izpolnitve obveznosti - regres - prepoved povratne veljave pravnih aktov - kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - dogovor - kršitev kolektivne pogodbe - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692,00 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč. Določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo. Regres za letni dopust za leto 2012 za javne uslužbence spada med takšne že zapadle terjatve, saj ga je bilo potrebno v skladu z Dogovorom 2010 izplačati ob izplačilu plače za mesec april 2012.
začasna odredba – prenehanje začasne odredbe – potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana – predlog dolžnika
Prvo sodišče se sklicuje na prvi odstavek 278. člena ZIZ, iz vsebine izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je postopek zavarovanja z začasno odredbo ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja, ker je bil zahtevek tožeče stranke pravnomočno zavrnjen in zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini, last tožene stranke, ni potrebna. Iz teh razlogov pa se postopek zavarovanja z začasno odredbo lahko ustavi le na podlagi ustreznega predloga tožene stranke.
Pogodba ni sklenjena, kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti.
Sporazum strank je dosežen, ko se izjavi krijeta, do nesporazuma (disenza) pa lahko pride le v fazi sklepanja pogodbe, ko sta ponudba in sprejem ponudbe navzven razpoznavna, tako da je sploh mogoče ugotoviti, ali sta se stranki zedinili o bistvenih sestavinah pogodbe. Pri tem je bistveno, da nesporazum o navedenih elementih pogodbe obstoji na relaciji med obema strankama in ni le na strani ene izmed njih, kot to zmotno razloguje tožeča stranka, ki zatrjuje, da je imela pri prodaji v mislih nekaj drugega, kot je dejansko izjavila. Volja obeh strank je namreč izrecno (pisno) že bila izražena navzven, njuni izjavi sta se v bistvenih sestavinah ujemali, zato je pogodba med njima veljavno nastala.
ZPP člen 188, 188/4. ZFPPIPP člen 240, 240/1. ZGD-1 člen 592, 592/1.
začasna odredba – ne bis in idem – umik predloga – statusno preoblikovanje družb kot nevarnost za uveljavitev terjatev
Prevzemna družba za obveznosti prevzete družbe sicer res odgovarja. Vendar pa pogosta statusna preoblikovanja družb nedvomno otežujejo uveljavitev terjatev upnikov do dolžnika, saj povzročajo zastoje v postopkih uveljavljanja terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0068950
URS člen 35. OZ člen 179, 179/1. ZPol člen 47, 49. ZKP člen 150, 151, 214, 215, 542. KZ člen 261, 261/3, 265, 265/1, 266, 266/1, 267, 267/1.
protipravno ravnanje državnih organov – protipravnost ravnanja sodnika in tožilca – poseg v osebnostne pravice – posebni tajni policijski ukrepi – hišna preiskava – pripor – nepremoženjska škoda – denarna odškodnina
O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo tudi takrat, ko sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali je predpis namenoma razlagal v nasprotju s sodno prakso, pri tem pa je treba kot pomembne (dodatne) navezovalne okoliščine upoštevati, katere pravice so bile z nepravilno odločitvijo sodišča oškodovancu kršene, v katerem postopku in na kakšen način. Bolj ko je pravica posameznika ustavnopravno varovana, višji je standard odgovornosti države za delo državnih organov.
Pritožbeno sodišče ob preizkusu po uradni dolžnosti ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je pripoznalo veljavo temeljnega načela obligacijskega prava, da je pogodbe treba spoštovati.
dokazni predlog – vpogled v spis – zaslišanje strank – substanciranje dokaznega predloga – materialno procesno vodstvo – kršitev pravice do izjave – zavrnitev dokaznega predloga kot nepopolnega
Stranka mora pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis določno navesti, katero listino naj sodišče vpogleda, kaj s tem dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka. Če sodišče oceni, da stranka ni navedla vseh pravno odločilnih dejstev oziroma ni ponudila ustreznih ali popolnih dokazov zanje, je dolžno stranko na to opozoriti. Šele če stranka na poziv sodišča ne odreagira, lahko sodišče zavrne izvedbo predlaganega dokaza.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/3, 90, 90/2, 90/3, 90/4, 130, 130/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 63, 63/2, 63/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sprejem ponudbe nove pogodbe - ustrezna zaposlitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – obseg sodnega varstva – strokovna izobrazba
V skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZDR (odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitve) se pri ustreznosti starega in novega delovnega mesta ne primerjata tarifni ali plačilni razred, v katerega je delavec uvrščen, temveč vrsta in stopnja izobrazbe obeh primerljivih delovnih mest. Za delovno mesto vodja vzdrževanja se je zahtevala VI. stopnja strokovne izobrazbe, enaka izobrazba se je zahtevala za delovno mesto vodja skupine za vzdrževanje, v katerega se je preimenovalo delovno mesto vodja vzdrževanja po novi sistemizaciji delovnih mest. Tudi za delovno mesto tehnologa se zahteva VI. strokovne izobrazbe. Staro in novo delovno mesto tožnika sta primerljivi tudi glede vrste izobrazbe, zato je ponujeno delovno mesto tehnologa ustrezno.
osebno vročanje – fikcija vročitve – začetek teka roka za pritožbo
Rok za vložitev pritožbe prične teči šestnajsti dan od dne, ko je bilo puščeno obvestilo. Na nastop fikcije vročitve ne vpliva dejstvo, da je bil ta dan nedelja.
Pogrebnih stroškov ni mogoče šteti za socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, za kar bi bilo mogoče omejiti dedovanje.
O terjatvah do zapuščine se ne odloča s sklepom o dedovanju. Pritožnica bo morala svojo terjatev terjati od dedinje ali jo uveljavljati v pravdi, če bo sporna.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe – premičnina – motorno vozilo – izročitev premičnine – dobra vera – standard verjetnosti
Kadar tožnik svoj zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na vozilu utemeljuje na pridobitvi od razpolagalno nesposobne osebe, mora v postopku za izdajo začasne odredbe za verjetno izkazati obstoj vseh pogojev, ki morajo biti kumulativno podani za pridobitev lastninske pravice na premičnini na tej pravni podlagi, med drugim, da je bil v trenutku izročitve premičnine v dobri veri. Če enega od pogojev ne uspe izkazati za verjetno, tudi ni verjetno, da njegova terjatev obstoji, zato predlog za izdajo začasne odredbe ne more biti utemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073076
ZASP člen 9, 151, 151/3, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 176, 176/1, 176/2, 182. ZPP člen 7, 154, 154/3, 212.
male avtorske pravice – avtorski honorar – odpoved avtorski pravici – dokazno breme – kolektivno uveljavljanje avtorske pravice – avtorsko varovana dela – uporaba Pravilnika – stroški postopka
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku. Iz dejstva, da avtor pravic na njegovem delu ni poveril kolektivni organizaciji, še ni mogoče sklepati, da se je odpovedal uveljavljanju materialne komponente avtorskega dela. Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo dokazno breme glede uporabe avtorsko nevarovane glasbe, ko ga je preneslo na uporabnico, ta pa izjeme od splošnega načela varovanja avtorskih del ni izkazala.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077367
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2, 311, 314, 314/1, 337, 337/3. ZPP člen 7, 13, 184, 184/2.
ugovor zastaranja – trditveno in dokazno breme – pravnomočnost upravne odločbe – vrnitev nacionaliziranih stanovanj – denacionalizacija – odškodnina za uporabo - tek zakonskih zamudnih obresti – premoženjska škoda – prenehanje obveznosti - pobotni ugovor – pobot (ne)zastarane terjatve – pogoji za pobot - poškodovanje in uničenje objekta – sprememba tožbe
Ugovor zastaranja ima svojo dejansko in dokazno podlago in bi morala toženka v svojem ugovoru navesti vse konkretne dejanske trditve, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, ali je ugovor zastaranja utemeljen.
Zahtevek iz drugega odstavka 72. člena ZDen je res nečista denarna terjatev za povrnitev premoženjske škode, vendar pa se tudi nanj nanaša načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 26. 6. 2002.
S sodbo se odloči le o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je predmet pobotnega ugovora (ugotovitveni izrek), ne pa o obveznosti njenega plačila (ne gre za dajatveni izrek v tem delu). OZ določa, da se lahko dolg pobota z zastarano terjatvijo; pogoj za pobot iz tega vidika je le ta, da takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana. Tudi če je zastarala, terjatev sama še vedno obstaja; preneha zgolj pravica zahtevati njeno izpolnitev.
hipoteka ustanovljena v zavarovanje denarne terjatve dedinje – dedni dogovor – učinek sodne poravnave – tožba za razveljavitev sodne poravnave – pritožba zoper sklep o dedovanju
Podlaga za ustanovitev hipoteke (zavarovanja) v danem obsegu je bil dogovor med dediči, ki ima vse učinke sodne poravnave (torej učinek pravnomočnosti) in se lahko izpodbija samo s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
uporabnina - ugotavljanje hipotetičnega dejstva – metoda ugotavljanja
Pri ugotavljanju višine uporabnine gre za ugotavljanje hipotetičnega dejstva. Takšno dejstvo je treba približno ugotoviti oziroma oceniti z deduktivno ali primerjalno metodo. Preizkus pravilnosti ugotavljanja dejstva je tako predvsem preizkus, ali je sodišče uporabilo razumno metodo.