Tožnica, ki je bila zavarovana po 15. členu ZPIZ-1 kot zasebna športna delavka, ni več zmožna opravljati dela trenerja jahanja v takšnem obsegu, kot ga je opravljala do poškodbe, je pa zmožna opravljati dela s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami (delo, ki ni povezano z jahanjem, lahko fizično delo, pri katerem ročno premešča bremena do največ 8 kg, pri katerem lahko občasno hodi na krajše razdalje po ravnem terenu, ki se opravlja izmenično stoje in sede), zato se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se ji priznata pravica do dela s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami in pravica do delne invalidske pokojnine. Ker ni popolnoma nezmožna za delo, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
obveznost plačila – dokazno breme – trditveno in dokazno breme
V ustno dogovorjenem višjem plačilu je bila zajeta tudi osnovna plača iz pogodbe o zaposlitvi. Zato ni pravne podlage, da sodišče toženi stranki še enkrat naloži izplačilo zneskov neto osnovnih plač.
Ker je tožnica zmožna za delo, ki ga je nazadnje opravljala (gospodinjska pomočnica), pri njej ni invalidnosti, zato je neutemeljen tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0073136
ZST-1 člen 13, 13/3. ZBPP člen 1, 41, 42. ZPP člen 172.
oprostitev plačila sodnih taks – upravičenost do brezplačne pravne pomoči – spremenjeno finančno stanje – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – pravica do izjave
Sodišče je svojo odločitev oprlo izključno na podatke, ki jih je pridobilo v ugotovitvenem postopku, ni pa ugotovilo dejstev, ki so bistvenega pomena za odločitev. Pri tem sodišče tožeči stranki ni omogočilo, da se izjasni o dejstvih, ki so pomembna za presojo njihove upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks kot tudi do opravičenosti do BPP.
ZPP člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 289, 289/1, 304, 304/1.
pooblaščenec – odvetnik – denarna kazen – vodenje glavne obravnave – vzdrževanje reda na glavni obravnavi
Predsednica senata je že pred pričetkom naroka naslovila na stranke in pooblaščence, da nikomur ne bo dovolila skakanja v besedo, takrat ko besede ne bo imel. To opozorilo je predsednica senata ponovila še najmanj dvakrat, ker ga pooblaščenka tožnika ni spoštovala saj je že med samim diktiranjem na zapisnik skušala uveljavljati kršitve določb postopka, v besedo pa je skakala tudi med zastavljanjem vprašanj s strani pooblaščenke toženca. Upoštevajoč vse navedeno je očitno, da se pritožnica ni pokorila ukazom predsednice senata glede vzdrževanja reda, zato je bila pooblaščenki tožnika denarna kazen izrečena utemeljeno in v skladu z določbami ZPP, v katerih je določeno, v kakšnih primerih se denarne kazni izrekajo (304. in 11. člen ZPP).
nadomestilo za invalidnost – ustavitev izplačevanja
Pri tožniku, invalidu III. kategorije s pravico do premestitve in pravico do nadomestila za invalidnost, je prišlo do sprememb v stanju invalidnosti, zato mu je bila priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu s skrajšanim delovnim časom od polnega in pravica do delne invalidske pokojnine. Toženec je tožniku od priznanja delne invalidske pokojnine dalje utemeljeno ustavil izplačevanje nadomestila za invalidnost, saj sočasno ne more uživati dveh pravic.
spor iz upravljanja – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – izkaz lastništva – razpolagalni pravni posel – materialno procesno vodstvo – sodba presenečenja
Res je, da sodna praksa vknjižbi lastninske pravice ne pripisuje več absolutnih učinkov in dopušča situacije, ko prenos lastninske pravice učinkuje tudi do tretjih oseb, ki vedo za sklenjeno prodajno pogodbo med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem. Vendar to velja le, če je bil med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem sklenjen razpolagalni posel, t.j. ko je bilo skladno z določbo 32. in 33. člena ZZK izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo.
Materialno procesno vodstvo je mogoče ugotoviti zgolj v primerih, ko stranki ni mogoče očitati, da bi lahko, če bi bila zadosti skrbna, pravočasno navedla vsa pravnorelevantna dejstva in zanje ponudila dokaze. Sodba presenečenja bi bila podana, v kolikor bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker je tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene.
Čeprav je pri tožniku podana 100 % telesna okvara, ki je posledica bolezni, nima pravice do invalidnine, ker s pokojninsko dobo v trajanju 1 leta in 2 mesecev ne izpolnjuje pogoja gostote dobe. Za pridobitev pravice do invalidnine bi moral ob tem, da je 20 let starosti dopolnil leta 1984, telesna okvara pa je nastala leta 2008, dopolniti najmanj 8 let pokojninske dobe.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 25, 25/2, 70. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 129, 135, 135/1.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja - nujno zdravljenje
Mladoletnemu tožniku je bilo bolnišnično zdravljenje, kot ga je prejel v Avstriji, zagotovljeno v Sloveniji, pa se starši zanj niso odločili. Možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane, zato ni upravičen do povračila stroškov zdravljenja v tujini. Ker pa je bilo njegovo zdravstveno stanje, ko je bil na zasebnem potovanju v tujini zaradi pridobitve drugega mnenja, ob sprejemu v avstrijsko bolnišnico tako ogroženo, da je bilo potrebno nujno zdravljenje, je upravičen do povračila tistih stroškov, ki se nanašajo na nujno zdravljenje.
Tožnik, ki je v socialnem sporu uveljavljal pravico do dodatka za pomoč in postrežbo kot nepodedljivo pravico, je med sodnim postopkom umrl, zato se postopek ustavi.
zavrženje tožbe – izbris družbe iz registra – odgovornost družbenikov – pravne posledice izbrisa - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev
Tožnik bi tožbo zoper družbenika izbrisane družbe moral vložiti v roku iz 10. odstavka 442. člena ZFPPIPP. Ta določa, da se zahtevki iz 1. in 6. odstavka istega člena lahko uveljavijo v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Gre za prekluziven rok, ki ga ni mogel podaljšati niti, sicer nepravilno izdani sklep sodišča prve stopnje s pozivom za popravo tožbe.
ZDR člen 9, 9/1, 20, 20/3, 54, 204, 204/3. ZPP člen 2, 2/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – izbira kandidata – izpolnjevanje pogojev
Tožena stranka je v pogodbi o zaposlitvi navedla kot razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas povečan obseg dela, tekom postopka pa je zatrjevala, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas na podlagi 3. odstaveka 20. člena ZDR, po katerem lahko delodajalec, če nobeden od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, z enim od prijavljenih kandidatov, ki izpolnjuje z zakonom ali izvršilnim predpisom določene pogoje, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas do enega leta, če je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Poleg tega naj bi bil razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas reorganizacija in vzpostavitev informacijskega sistema, kar pa je bilo znano že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Ker ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto gospodar avtoparka ni obstajal zakonit razlog, ki bi utemeljeval sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se p 54. členu ZDR šteje, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074615
ZPP člen 102, 102/2, 339, 339/2, 339/2-9. ZIL-1 člen 120, 120/1, 120/2.
blagovna in storitvena znamka – razveljavitev znamke zaradi neuporabe – zainteresirana oseba – uporaba znamke – kršitev pravice do uporabe svojega jezika – pravica do tolmača – litispendenca
Pojem zainteresirane osebe za vložitev tožbe za razveljavitev znamke, ki se ne uporablja, je treba razlagati širše. Vsaka registrirana znamka pomeni omejevanje svobode komercialnega izražanja drugih subjektov, ki nastopajo na trgu. Imetnik znamke, ki je podobna znamki, ki se ne uporablja, je zainteresirana oseba za vložitev tožbe za razveljavitev speče znamke.
Imetnik znamke, ki je podobna znamki, ki se ne uporablja, je zainteresirana oseba za vložitev tožbe za razveljavitev speče znamke.
Uporaba firme družbe, registrirane v Republiki Hrvaški, ki vsebuje fantazijski dodatek, ki je podoben sporni znamki, ne dokazuje resne in dejanske uporabe sporne znamke na območju Republike Slovenije za označevanje storitev, za katere je znamka registrirana.
Glede na različna mnenja invalidskih komisij o tožnikovi delovni zmožnosti in datumu nastanka I. kategorije invalidnosti, je potrebno ugotoviti, kdaj je pri tožniku prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti.
ZDR člen 42. Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede člen 4, 4/1. ZJU člen 5. ZObr člen 88, 88/1.
razvrstitev v plačni razred – plačilo za dejansko opravljeno delo – obveznost plačila - neustrezna izobrazba
Sodna praksa je že izoblikovala stališče, da pri plačilu za dejansko opravljeno delo ni bistveno, ali je tožnik izpolnjeval formalne pogoje za delovno mesto, katerega dela je opravljal. Če je tožena stranka kljub sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za drugo delovno mesto tožniku odredila opravljanje dela delovnega mesta zdravstveni tehnik (kakor je ugotovilo prvostopenjsko sodišče), mu mora za opravljeno delo zagotoviti ustrezno plačilo, čeprav tožnik za to delo ne izpolnjuje pogoja ustrezne izobrazbe.
prekinitev postopka – pravno nasledstvo – pravdna sposobnost – jamstvo Republike Slovenije ta devize na deviznih računih
Po 3. odstavku 19. člena UZITUL je Republika Slovenij prevzela jamstvo po stanju na dan uveljavitve tega zakona za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, vložene v bankah na ozemlju Republike Slovenije, za katere je do uveljavitve tega zakona jamčila SFRJ. Iz navedene določbe izhaja, da je Republika Slovenija prevzela jamstvo bivše SFRJ napram vlagateljem za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah vložene v bankah na ozemlju Republike Slovenije in ne napram bankam.
ZSV člen 19. Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikov in gospodinjstvom v RS od 1. 7. 2010 točka 2.
denarna socialna pomoč – minimalni dohodek
Z denarno socialno pomočjo se zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, to je v višini minimalnega dohodka. Tožnica, ki je samska oseba in prejemnica nadomestila za invalidnost, je upravičena do denarne socialne pomoči v višini razlike med minimalnim dohodkom in nadomestilom za invalidnost, za denarno socialno pomoč v višjem znesku pa ni podlage.
regres za letni dopust – pobot – pobotanje terjatev
Medsebojne obveznosti tožnika in tožene stranke se niso pobotale na zakonit način. Določbe Sporazuma, ki sta ga sklenili pravdni stranki, da bo tožnik regres za letni dopust (v naslednjih letih) prejel v obliki plačila najemnine in stroškov bivanja, namreč niso upoštevne, ker sporazum ni mogel predstavljati soglasja oziroma izjave o pobotu, ker tožnikove terjatve iz naslova regresa za letni dopust za sporna leta na dan podpisa tega sporazuma sploh še niso zapadle, medtem ko je ob upoštevanju datuma začetka zaposlitve tožnika zapadla največ enomesečna najemnina in stroški bivanja, ki jih je tožnik dolgoval toženi stranki.
URS člen 31. KZ-1 člen 57, 122, 122/1. ZJRM-1 člen 6, 6/2. ZKP člen 10, 10/1, 357,357/3, 372, 372-3. ZP-1 člen 52, 52/3.
lahka telesna poškodba – prekršek – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - sodba ESČP v zadevi Engel proti Nizozemski - sodba ESČP v zadevi Maresti proti Hrvaški
Razlogi v zvezi s prepovedjo ponovnega sojenja o isti stvari.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kako je potekalo preverjanje možnosti prerazporeditve tožnice, zato je zmotno ali vsaj preuranjno zaključilo, da tožena stranka sploh ni preverjala, ali je tožnico mogoče prerazporediti oziroma ji ponuditi drugo ustrezno delo, in da tožena stranka ni dokazala, da je ravnala v skladu s 3. odstavkom 88. člena ZDR.