registrski računi - ukinitev - prenos nematerialnih vrednostnih papirjev - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika
Centralna klirinško depotna družba (v nadaljevanju KDD) je v skladu 48. členom ZNVP-1 do 30. septembra 2016 ukinila registrske račune pravnih oseb, do 1. januarja 2017 pa registrske račune drugih oseb. Vsi imetniki nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so ostali vpisani na ukinjenih registrskih računih, so lahko le-te do 31. 8. 2019 prenesli na trgovalne račune, po tem datumu pa je KDD na podlagi drugega odstavka 48.a člena ZNVP-1 vse nematerializirane vrednostne papirje, ki so ostali vpisani na ukinjenih registrskih računih, prenesla v dobro skupnega namenskega računa za prenos na tožnico, ki ga je vodila KDD.
ZKP člen 34, 34/1, 452b, 462. Sodni red (2016) člen 155. Pravilnik o programu in načinu izvedbe osnovnega in rednega usposabljanja za sodnike, državne tožilce, policiste, zagovornike in poravnalce, ki sodelujejo v postopku proti mladoletniku (2021) člen 10.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - mladoletniška kriminaliteta - pomanjkanje sodnikov - razlogi za prenos pristojnosti
Kar se tiče pridobivanja dodatnih znanj s področja mladoletniškega prestopništva, ki ga za sodnike za mladoletnike in druge akterje, ki sodelujejo v postopku zoper mladoletnike, predvideva 452.b člen ZKP, pa je pojasniti, da ZKP teh dodatnih usposabljanj s področja mladoletniškega prestopništva ne opredeljuje kot obvezen pogoj za udeležbo v kazenskem postopku in zato zgolj okoliščina, da se ga sodnik za mladoletnike (še) ni udeležil, samo po sebi še ne pomeni, da ne bo mogel opravljati svoje funkcije.
predlog za obnovo postopka - zavrnitev predloga za obnovo postopka - procesne predpostavke za obnovo postopka
Predlog za obnovo postopka je utemeljen, če so abstraktno predpisane predpostavke iz 394. člena ZPP uresničene v konkretnem primeru. Predlog ni utemeljen takrat, kadar izkazane predpostavke ne morejo pripeljati do odločbe, ugodnejše za predlagatelja obnove. Možnost doseči ugodnejšo odločbo je sicer izrecno predpisana le pri obnovitvenem razlogu iz 10. točke 394. člena, v vseh drugih točkah člena, ki opredeljuje obnovitvene razloge, pa se domneva.
ZPP člen 154, 154/2, 155, 165, 365, 365/1, 365/1-3.
sklep o pravdnih stroških - povrnitev revizijskih stroškov - sprememba odločitve o pravdnih stroških - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je takšna odločitev zmotna, saj je o nastalih stroških pred sodiščem prve in druge stopnje v predmetni zadevi že odločeno s sklepom z dne 26. 5. 2022 in je tako potrebno odločiti zgolj še o stroških revizijskega postopka in nadaljnjega postopka pred sodiščem prve stopnje.
Sodišče druge stopnje ob uporabi drugega ostavka 154. člena ZPP zaključuje, da je upoštevaje prej navedene okoliščine primerno, da v predmetnem postopku pravdni stranki krijeta sami svoje stroške zastopanja s pooblaščencem.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - psihično nasilje - nižji standard materialne resnice
V postopkih po ZPND velja nižji standard materialne resnice, ki je upravičen zaradi pomembnosti in občutljivosti varovane osebne dobrine, nujnosti hitrega postopka in zato, ker je ukrep začasen. Sodišče mora izvesti tiste dokaze, na podlagi katerih bo, ob upoštevanju nižjega standarda materialne resnice, možno dokazno oceniti utemeljenost predloga po ZPND.
Bistvo v predmetni zadevi je, da sodišče prve stopnje s popravnim sklepom ni spreminjalo svoje odločitve, saj je iz samega namena izreka in obrazložitve izhajalo, da je prvi toženec dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da nadomesti staro ključavnico ali pa izroči tožnici ključe nove ključavnice ter ji tako omogoči nemoten vstop, uporabo in posest predmetnega kamnoloma.
Pri presoji, ali je zavarovalno kritje izključeno ali ne, tako ni odločilen čas učinkovanja, kot zmotno meni druga toženka v pritožbi, ampak vzrok zamakanja. V konkretnem primeru vzrok zamakanja oziroma škode ni bila povečana vlaga ali pa morebiti padavine, ampak izlitje vode iz neustrezno položene in neustrezno vzdrževane vodovodne cevi. Kot izhaja iz točke 19 obrazložitve izpodbijane sodbe, sodišče prve stopnje ugotavlja, da je izvedenec gradbene stroke pojasnil, da vzrok vlaženja niso zaledne vode, saj sta na razdalji cca 5 m od hiše dva točkovna požiralnika, ki naj bi pobirala površinsko zaledno vodo (obstajalo je tudi prečrpališče), prav tako pa bi se vlaga v objektu, ki stoji že od leta 1979, kot posledica zalednih vod, pojavila mnogo prej. Ugotovljena dejstva se ne podrejajo 5. točki tretjega odstavka 3. člena Splošnih pogojev, in sicer da je škoda posledica "počasnega škodljivega učinkovanja".
OZ člen 963. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-8, 339/1-14.
povrnitev zavarovalnine - razlogi sodbe sodišča prve stopnje - dokazni predlog z novim izvedencem - izvedensko mnenje - regresni zahtevek zavarovalnice
Kot določa 963. člen OZ je tožnica - zavarovalnica - z izplačilom zavarovalnine svojemu zavarovancu, vstopila v zavarovančeve pravice nasproti tožencu, ki je odgovoren za škodo.
Za zagotovitev varstva domneve nedolžnosti, ki jo zapoveduje 27. člen Ustave, mora namreč biti presoja priznanja krivde, ki jo opravi sodišče prve stopnje, vestna in poglobljena. To v konkretni zadevi pomeni dolžnost prvostopenjskega sodišča, da preveri jasnost in popolnost storilčevega priznanja tudi tako, da storilca natančno, podrobno in dosledno izpraša o temeljnih dejstvih ter o poteku pravno nevzdržnega dejanja, ki predstavlja temelj za izrek predlaganega varnostnega ukrepa medicinsko terapevtske narave.
V danem primeru, ko se sodišču prve stopnje porajajo pomisleki o storilčevi sposobnosti presoje okoliščin ter zmožnosti nadzora lastnega ravnanja, mora biti presoja vsebine obsega priznanja še toliko bolj skrbna in natančna.
določnost predloga v nepravdnem postopku - izrek predloga v nepravdnem postopku - določitev preživnine - plačilo za nazaj
V nepravdnem postopku pripada osrednje mesto opisu razmerja ali stanja, o katerem naj sodišče odloči (prvi odstavek 23. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).
OZ člen 275, 280, 280/2, 378, 378/1, 418, 419, 419/2.. ZIZ člen 21, 24, 24/1, 24/3, 40, 40/1, 40/5, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2,. ZPP člen 212.. ZZZDR člen 131.. DZ člen 194, 194/1.
nadomestilo preživnine za otroka - terjatev javnega sklada - prehod terjatve na novega upnika - javna listina - obvestilo javnega jamstvenega in preživninskega sklada in odločba o pravici do nadomestila preživnine kot izvršilni naslov - zakonske zamudne obresti - naknadna izguba lastnosti izvršilnega naslova
Ob doslednem pravnem pojmovanju odločba sklada ne predstavlja izvršilnega naslova za izterjavo preživninskih terjatev v višini nadomestila preživnine, ampak javno listino iz prvega odstavka 24. člena ZIZ, ki izkazuje prehod preživninske terjatve preživninskega upravičenca do preživninskega zavezanca v višini priznanega nadomestila preživnine na sklad.
Položaja, ko pride po izdaji izvršilnega naslova, s katerim je določena preživninska obveznost dolžnika, do (začasne) ponovne vzpostavitve družinske skupnosti, v kateri starša dejansko izvajata skupno vzgojo in varstvo otrok ter preživljata otroke v okviru skupnega gospodinjstva, ni mogoče enačiti s položajem, ko izvršilni naslov preneha veljati zaradi prenehanja otrokovega rednega šolanja po 18. letu starosti, sklenitve zakonske zaveze ali dopolnjenega 26. leta starosti. V teh primerih že po zakonu (ex lege) preneha sama pravica do preživljanja, zaradi česar sodna odločba ali sodna poravnava, s katero je bila določena preživnina, izgubi lastnost izvršilnega naslova. Ob ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti staršev in otroka, ki sta ga starša dolžna preživljati, pa ne preneha pravica do preživljanja, temveč nastopi položaj, ko se ta pravica v času trajanja družinske skupnosti dejansko izvršuje na drug način. Zaradi preživljanja v okviru skupnega gospodinjstva in izpolnjevanja preživninske obveznosti na drug način preživninski upravičenec (oziroma zanj drugi starš) v tem času nima pravice zahtevati preživnine v denarju. Takšno pravico pa ponovno pridobi, ko skupno gospodinjstvo s preživninskim zavezancem preneha.
Vročitev obvestila o uskladitvi nadomestila preživnine preživninskemu zavezancu je bistvena z vidika veljavnosti morebitne izpolnitve preživninske obveznosti preživninskemu upravičencu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku, ne pa z vidika prehoda terjatve v višini višjega usklajenega zneska na sklad. Ta na sklad preide že v posledici uskladitve, ki jo izkazuje obvestilo, ne glede na to, ali in kdaj je bilo obvestilo vročeno preživninskemu zavezancu.
Sodišče druge stopnje (enako kot sodišče prve stopnje) v zvezi s presojo pravice sklada do izterjave zamudnih obresti od zneskov v višini priznanih nadomestil preživnine ni sledilo dosedanji večinski sodni praksi, ki, izhajajoč s stališč, da odločba sklada o pravici do nadomestila preživnine z obvestilom sklada o uskladitvi nadomestila preživnine ne predstavlja izvršilnega naslova za izterjavo zamudnih obresti od zneskov v višini priznanih nadomestil preživnine in da bi sklad izvršilni naslov za izterjavo zamudnih obresti moral šele pridobiti, skladu odreka pravico do izterjave zamudnih obresti. Sodišče druge stopnje se s stališčem, da odločba sklada z obvestili o uskladitvi nadomestila preživnine ne predstavlja izvršilnega naslova za izterjavo zamudnih obresti, sicer strinja. Vendar pa izpostavlja, da izvršilni naslov za izterjavo zamudnih obresti od (dela) preživninskih terjatev, ki so prešle na sklad, v razmerju do preživninskega zavezanca predstavlja sodna odločba (ali sodna poravnava), v kateri je določena preživninska obveznost, seveda pod pogojem, da je zavezancu v tej odločbi (sodni poravnavi) naloženo tudi plačilo zamudnih obresti.
podjemna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - pravočasno obvestilo o napaki - materialno procesno vodstvo
Primarni jamčevalni zahtevek, z izjemo zakonsko določenih primerov (za katere v našem primeru ne gre), je zahtevek naročnika, da podjemnik v primernem roku odpravi napake. Drugače povedano: na podlagi pravočasnega obvestila o napakah, lahko naročnik od podjemnika najprej (primarno) zahteva odpravo napak z določitvijo ustreznega roka in šele, če podjemnik napake ne odpravi, ima naročnik do njega jamčevalni zahtevek.
sklep o zavrženju kazenske ovadbe - vročitev - oškodovanec - rok za vložitev obtožnega predloga
Prvi odstavek 60. člena ZKP in prvi odstavek 161. člena ZKP sicer izrecno ne določata, da bi moral državni tožilec v primeru izdaje sklepa o zavrženju kazenske ovadbe, tega osebno vročiti oškodovancu, vendar le to terjata načeli pravičnosti in enakega varstva pravic, navedeno pa potrjuje tudi sodna praksa.
Pritožbeno sodišče prepoznava t.i. protispisnost med razlogi sodbe in podatki spisa, ki se nanašajo na odločilno, pravno relevantno dejstvo (ne)priznavanja inkriminiranega dejanja.
Brez pridobljenega izvida in mnenja sodnega izvedenca klinično psihološke stroke glede vzgibov, delovanja in razmišljanja obravnavanega mladoletnika, ki ga vendarle bremeni načrtovanje nevarnega dejanja, pri katerem bi bila z namenom zastraševanja sošolcev ogrožena varnost ljudi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v točki 29 obrazložitve ne vsebuje zanesljivih in jasnih razlogov o odločilnem dejstvu, s čimer je storjena nadaljnja kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00077778
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 402, 402/3, 437.
nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - zavrženje zasebne tožbe - konkretizacija zakonskih znakov - goljufiv namen
Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pravilno pojasnilo, da navedene obljube po ustvarjanju skupnega življenja in izkazovanje ljubezenskih čustev ne zadostijo zakonskemu znaku kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, takšno domnevno lažnivo prikazovanje čustev, ki naj ne bi bila pristna in bi naj bila izkazana z namenom preslepitve partnerja, pa se v opisu tudi ne nadaljuje z navajanjem dejstev, ki bi to potrjevala, temveč zgolj s sklepanjem, da mu je zamolčala, da želi vezo z njim zgolj z namenom, da od njega pridobi denarna sredstva. Samo dejstvo, da se je veza med njima končala in da se je obdolženka začela zasebnemu tožilcu vedno bolj izmikati in do njega ni kazala več ljubezenske naklonjenosti, ne pomeni navajanja tistih konkretnih dejanskih okoliščin, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, iz katerih bi bil nedvomno razviden preslepitveni namen in bi omogočale učinkovito obrambo obdolženke, pri čemer nasprotno od tega, kar ji očita obtožba, to je da je lažno prikazovala ljubezenska čustva do zasebnega tožilca, kar naj bi bila podlaga njenega preslepitvega namena, niti ni mogoče izkazati.
ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1, 24/1-1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 5, 6, 6/1, 7, 7/1, 8. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 3, 3/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 38. URS člen 2, 35. OZ člen 88, 372, 372/1. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/1-2, 243/2, 243/2-1.
harmonizacija - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - diskrecija - Direktiva Sveta 93/13/EGS - nična pogodba - kredit v CHF - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - tuja valuta denarne obveznosti - potrošniški kredit - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - delna ničnost
V skladu z načelom minimalne harmonizacije lahko države članice zagotovijo višjo stopnjo varstva potrošnikov, kot jo zagotavlja pravo EU (8. člen Direktive 93/13), pri čemer se državam članicam pušča široko diskrecijo. Sodišče druge stopnje se po pojasnjenem pri nadaljnji presoji opira na slovensko ureditev v ZVPot in ne neposredno na Direktivo 93/13, ki ni neposredno uporabna, ampak zavezuje le glede njenih ciljev in opredeljuje zgolj minimalni standard varstva pred nepoštenimi pogoji, ki ga slovenska ureditev presega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00078122
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-5. OZ člen 136, 136/2.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev stanovanja - neprofitno najemno stanovanje - krivdni odpovedni razlog - prekomerni hrup - procesna sposobnost stranke - skrbništvo - duševna motnja - ugovor neprištevnosti - prehodna nerazsodnost - pravica do spoštovanja doma - sorazmernost posega
V skladu s 5. točko prvega odstavka 28. člena navedene Najemne pogodbe lahko lastnik stanovanja (tožnik) iz krivdnih razlogov odpove Najemno pogodbo, če najemnik oziroma osebe, ki z njim stanujejo, z načinom uporabe stanovanja pogosto grobo kršijo temeljna pravila sosedskega sožitja določena s hišnim redom ali če z načinom uporabe huje motijo druge stanovalce pri njihovi mirni uporabi stanovanja, kot to enako določa 5. točka prvega odstavka 103. člena SZ-1.
ZKP člen 283, 283/1. URS člen 14, 14/2, 15, 15/3, 15/4, 22, 25, 27, 156.
ustavnost zakonske določbe - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - ugovor zoper obtožnico - pravica do pritožbe - pravica do enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom - pravica do obrambe - domneva nedolžnosti
Zakonska ureditev, ki ne ureja možnosti pritožbe obdolženca zoper sklep, s katerim je njegov ugovor zoper obtožnico zavrnjen, po oceni pritožbenega sodišča zato ni protiustavna in obdolženec v njem ni prikrajšan za svoje pravice. Državni tožilec ima v primerih iz prvega odstavka 283. člena ZKP pravico do pritožbe zoper odločitev sodišča prve stopnje, ker postopka v primeru, če ne vloži pritožbe, ni in tako ne more več utemeljevati obtožbe, medtem ko lahko obdolženec svoje navedbe v nadaljnjem postopku ponovi in utemeljuje ter so lahko tudi predmet presoje instančnega sodišča, če zoper obsodilno sodbo vloži pritožbo.
Sodišče ima v določbi 287. člena ZPP pravno podlago, da dokaznim predlogom ugodi ali jih zavrne, zato vsaka zavrnitev dokaznega predloga ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka.