Same notranje zgradbe obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje zakon ne določa, saj je to stvar subjektivnega pristopa predsednika senata. Vendar pa mora prvostopenjska sodba vsebovati razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki morajo biti logični in skladni, kar v danem primeru zlasti velja za zaznana razhajanja v izpovedi oškodovane B. B., ki v obravnavani zadevi predstavlja ključno obremenilno pričo.
zavrnitev zahteve za obnovo postopka - preuranjena odločitev - predlog za prenos krajevne pristojnosti - dan oddaje na pošto - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sklepa
Zagovornik je predlog za prenos krajevne pristojnosti podal pred izdajo izpodbijanega sklepa, zaradi česar bi sodišče prve stopnje moralo takšen predlog posredovati sodišču druge stopnje v odločanje, ne pa (preuranjeno) izdati izpodbijanega sklepa.
Trajajoča kazniva dejanja so tista, pri katerih storilec vzpostavi protipravno stanje in ga nato določen čas voljno vzdržuje, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Z domnevno nezakonito odpovedjo pogodbe o zaposlitvi se je namreč vzpostavilo protipravno stanje, ki pa je nato v nadaljevanju obstajalo brez voljnega vzdrževanja obdolženke in obdolžene pravne osebe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00085806
KZ-1 člen 73, 73/1, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372-5.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - varnostni ukrep odvzema predmetov - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - zaslišanje prič iz tujine - pravica do učinkovite obrambe - nujna preiskovalna dejanja - objektivna nedosegljivost priče - branje izpovedbe priče - obligatorni odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov - zakonski pogoji za izrek ukrepa
Nedosegljivost tujcev, ob dejstvu obdolženčeve in zagovorničine navzočnosti med njunim zaslišanjem dne 26.11.2023, je glede na vse ugotovljene okoliščine pomenila opravičljivi razlog za opustitev njunega neposrednega zaslišanja na glavni obravnavi.
Branje izpovedb dveh zaslišanih tujcev iz faze nujnih preiskovalnih dejanj je bilo skladno z zakonskimi, ustavnimi in zahtevami Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki v ničemer ni poseglo v obdolženčevo pravico do obrambe.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za odgovor na tožbo - narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje
Neobstoj upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje ne pomeni, da se vrnitev v prejšnje stanje predlaga iz očitno neupravičenega razloga, kar bi lahko bil razlog za to, da sodišče ne bi izvedlo naroka.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obsega nepremoženjske škode, po mnenju sodišča druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in prisodilo ustrezno denarno odškodnino, v skladu z določilom 179. člena Obligacijskega zakonika, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.
disciplinski ukrep, izrečen članu lovske družine - disciplinski postopek - skrajšani postopek - redni postopek - dokazna ocena
Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da so bila v disciplinskem postopku kršena procesna pravila, ker akti toženke izvedbe skrajšanega disciplinskega postopka ne predvidevajo in ker je bil tožnik za isto kršitev (z dne 31. 12. 2021) kaznovan dvakrat, najprej s sklepom z dne 24. 6. 2022, nato pa še s sklepom z dne 6. 11. 2022. Te očitke je obrazloženo zavrnilo že sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sicer res, da Pravilnik LD A. izvedbe skrajšanega disciplinskega postopka ne predvideva, vendar je to kršitev disciplinska komisija toženke že sama sanirala, saj je po tožnikovem ugovoru s sklepom z dne 12. 10. 2022 (priloga A7) razveljavila sklep z dne 24. 6. 2022, ki je tožniku bil izdan v skrajšanem postopku, in nato zoper tožnika vodila redni disciplinski postopek. To pomeni, da tožnik za isto kršitev ni bil kaznovan dvakrat in da je bila procesna pomanjkljivost (vodenje skrajšanega disciplinskega postopka) že sanirana v samem disciplinskem postopku.
ZFPPIPP člen 408, 409, 410, 411, 411/2, 412, 412/2.
odpust obveznosti dolžnika - izpodbijanje odpusta obveznosti - osebni stečaj - rok za vložitev tožbe - dajatveni zahtevek - ugoditev pritožbi - sklepčna tožba
Zakon nikjer ne določa, da bi se tožba na izpodbijanje odpusta obveznosti morala vložiti znotraj postopka osebnega stečajnega do njegovega zaključka. Po pravnomočno končanem postopku odpusta obveznosti, se namreč običajno postopek osebnega stečaja konča (razen, če je treba unovčiti še kakšno premoženje, ki je spadalo v stečajno maso ob začetku postopka osebnega stečaja ter dokončno poplačati upnike), kar se je zgodilo tudi v obravnavani zadevi. Ravno zato zakon veže začetek triletnega roka za vložitev tožbe na izpodbijanje odpusta obveznosti na trenutek pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti (drugi odstavek 411. člena ZFPPIPP). V zvezi s tem je torej neutemeljeno sklicevanje toženke in sodišča prve stopnje na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VSL I Cp 2329/2019 z dne 11. 3. 2020, iz katere izhaja izhaja, da "... lahko upnik na podlagi 411. člena ZFPPIPP od sodišča (v stečajnem postopku) zahteva, da razveljavi odpust obveznosti,...". V primeru, če bi ZFPPIPP predvidel, da bi morala biti tožba zaradi izpodbijanja odpusta obveznosti vložena do zaključka postopka osebnega stečaja, bi zagotovo v tem primeru predpisal tudi prekinitev postopka (in tedaj bi upnik tožbo moral res vložiti z učinkom erga omnes za vse upnike). Vendar, kot obrazloženo ni določeno niti, da bi morala biti tožba vložena med postopkom osebnega stečaja do njegovega zaključka, niti za ta primer ni predpisana prekinitev postopka.
12. Zaradi zgoraj navedenih materialnopravnih določb ZFPPIPP, in ker je postopek osebnega stečaja nad toženko že pravnomočno zaključen, razveljavitev odpusta obveznosti ne more več učinkovati za vse upnike, saj se po morebitni uspešni takšni tožbi, postopek osebnega stečaja nad toženko ne more več ponovno začeti. Tudi sodba, s katero je ugodeno tožbenemu zahtevku na razveljavitev odpusta obveznosti (da se odpust obveznosti razveljavi), zato lahko učinkuje zgolj med strankama postopka. Prav iz tega razloga lahko upnik po končanem postopku osebnega stečaja nato (ali hkrati) uveljavlja le dajatveni zahtevek na plačilo svoje celotne terjatve samo zase.
tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - pomanjkljiva dokazna ocena - priposestvovanje stvarne služnosti - prestavitev služnosti - pravno poslovna pridobitev - skupni del stavbe v etažni lastnini - trditveno in dokazno breme - celovita presoja izvedenih dokazov - izvrševanje stvarne služnosti - nesporna dejstva - pravica do pritožbe - čistilna naprava
Listine, na katere se sklicujeta tožnika, kot na podlago za pravno poslovno ustanovitev služnosti, ne predstavljajo zavezovalnega pravnega posla, torej dogovora o ustanovitvi služnosti, ker v njih ni jasno izražena zaveza lastnika služeče nepremičnine, da bo na svoji nepremičnini za potrebe gospodujoče nepremičnine ustanovil stvarno služnost. (215. člen SPZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00080160
OZ člen 131. ZPP člen 8, 254.
opustitev dolžnega ravnanja - pohodna površina - dolžnost vzdrževanja - drugo izvedensko mnenje - padec delavca
V skladu s citirano judikaturo Vrhovnega sodišča opustitev vzdrževanja poti sama po sebi še ne predstavlja podlage za odškodninsko odgovornost tistega, ki je zanj zadolžen (v obravnavanem primeru je to zavarovanka toženke) oziroma ne predstavlja avtomatično tudi opustitve dolžnega ravnanja in s tem nedopustnega ravnanja kot predpostavke odškodninske odgovornosti. Presoja o obstoju odškodninske odgovornosti (zavarovanke toženke) zaradi padca na neravnih tleh pohodne površine je zato odvisna od odgovora na vprašanje, ali je pot na delu, kjer je tožnica padla, še ustrezala standardu normalne pohodne površine. Če pohodna površina namreč ni bila urejena v skladu z gradbenimi standardi, se mora sodišče opredeliti do vprašanja, ali je sporni del poti oziroma mesto padca za povprečnega pešca predstavljal normalno pohodno površino. Pravni standard normalne pohodne površine je izpolnjen v primeru, če na neravnih pohodnih tleh ni nepričakovanih, zakritih ali pretiranih neravnin. V takem primeru se šteje, da bi normalno pazljiv pešec neravna tla prehodil brez težav.
Ima pa pritožba prav, da zgolj opustitev privitja vijakov za letev, ki je zaradi tega bila izbočena za nekaj milimetrov, še ne predstavlja protipravnega ravnanja kot enega izmed elementov odškodninske odgovornosti. Sodišče druge stopnje poudarja, da je tožnica mesto padca poznala, saj je v bančni poslovalnici, kjer je prišlo do škodnega dogodka, delala že tri mesece, sporno mesto pa prehodila okoli trikrat dnevno, bila je primerno obuta, saj je nosila zaprte nedrsne čevlje z nizko polno peto, vidljivost je bila dobra, zato bi za nekaj milimetrov izbočeno letvico na stopnici, na kateri manjkajo trije vijaki, kot povprečno skrbna delavka lahko opazila in varno prehodila. Navedena neravnina zanjo torej ni predstavljala niti nekaj nepričakovanega niti zakritega (že na podlagi fotografije na str. 5 izvedenskega mnenja je mogoče zaključiti, da je za nekaj milimetrov izbočena kovinska letev vidna), niti ni šlo za pretirano neravnino. Četudi v notranjih prostorih ni mogoče uporabiti istih standardov glede neravnin kot na prostem, je po oceni sodišča druge stopnje neravnina v višini nekaj milimetrov v notranjih prostorih še sprejemljiva in ne predstavlja pretirane neravnine, ki je povprečna oseba ne bi mogla prehoditi brez težav.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00080686
KZ-1 člen 34, 116, 116-4, 116-5. ZKP člen 76, 76/3, 269, 269/1, 276, 276/2, 402, 402/3.
poskus kaznivega dejanja umora - poziv na popravo - zavrženje obtožnice - objektivni elementi kaznivega dejanja - pripravljalna dejanja
Glede razmejitve pripravljalnih dejanj od poskusa je v slovenski kazenskopravni teoriji in praksi uveljavljena formalno-objektivna teorija, ki kot razmejitev določa točko, kjer storilec z izvršitvenimi ravnanji prične z uresničevanjem zakonskih znakov kaznivega dejanja in s tem preide v fazo poskusa storitve kaznivega dejanja. Če pa se ob presoji določenega kaznivega dejanja pojavi dvom o tem, ali gre zgolj za pripravljalno dejanje ali pa že za poskus, moramo ugotoviti, katera ravnanja se pri določenem kaznivem dejanju štejejo za izvršitvena. Pomanjkljivosti navedenega teoretičnega koncepta se pokažejo predvsem pri kaznivih dejanjih, ki ne vsebujejo natančnega opisa izvršitvenega ravnanja in je zato težje določiti točko, v kateri je storilec zapustil stadij priprav in začel z izvrševanjem kaznivega dejanja. V literaturi je tako zastopano stališče, ki predstavlja širitev formalno-objektivnega merila, in sicer da za začetek poskusa zadostuje že ravnanje, ki je bilo tako blizu biti kaznivega dejanja, da bi storilec dejanje lahko izvršil že v naslednjem trenutku brez nadaljnjih vmesnih ravnanj. Izvršitveno ravnanje kaznivega dejanja umora je tako le neposredno poseganje v človekovo življenje.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov - oprostitev plačila stroškov - odločanje o stroških po načelu uspeha - odločanje o stroških po prostem preudarku - povračilo na račun proračunskih sredstev brezplačne pravne pomoči - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči
Stranka je namreč lahko v postopku oproščena le lastnih stroškov (plačila sodnih taks in stroškov za izvajanje dokazov), ne more pa biti oproščena plačila stroškov nasprotne stranke, ki je v postopku uspela. V primeru, če je bila uspešni stranki dodeljena BPP, je nasprotna stranka v skladu s prvim in drugim odstavkom 46. člena ZBPP dolžna te stroške povrniti Republiki Sloveniji, ki jih je založila.
ZIZ člen 270, 270/2, 270/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjeten obstoj nevarnosti - objektivna nevarnost - subjektivna nevarnost - neznatna škoda
Objektivna nevarnost za začasno odredbo ne zadošča. Enako je v našem primeru sodišče prve stopnje evidentno ugotovilo, da tožena stranka v smeri kakršnegakoli odtujevanja, zmanjševanja oziroma skrivanja premoženja ne ravna in tega tudi tožeča stranka v postopku ni zatrjevala. Le konkretno ravnanje v tej smeri pa je tisto, ki bi lahko vplivalo na vprašanje (ne)utemeljenosti začasne odredbe, s tem bi bila izpolnjena subjektivna nevarnost v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ, pretekla poslovanja tožene stranke, ki sicer resda vplivajo na vprašanje plačevitosti tožene stranke do svojih upnikov, pa sama po sebi ne morejo vplivati na vprašanje (ne)utemeljenosti začasne odredbe.
zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - preiskovalni sodnik - odklonitveni razlog za izločitev - dvom v nepristanskost - procesno vodstvo - pravna stališča sodnika
Procesno postopanje (preiskovalnega) sodnika in vrsta odločitve, ki jo (preiskovalni) sodnik sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev. Za presojo pravilnosti sodnikovih strokovnih stališč in odločitev so predvidena tako redna kot izredna pravna sredstva, zato graje pravilnosti samega dela preiskovalnega sodnika zagovornik ne more uveljavljati preko zahteve za njegovo izločitev.
URS člen 39, 40. ZMed člen 31, 31/1, 42, 42/1, 43, 43/3, 44, 44/2. ZPP člen 358.
svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - sprememba sodbe na drugi stopnji - objava odgovora na informacijo inali mnenje - javni interes - odklonitveni razlog za objavo popravka - zmotna uporaba materialnega prava - konkretizacija trditev - pravica do popravka in odgovora - pravica do svobode izražanja - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - odgovornost odgovornega urednika
Že iz same vsebine prispevka, ki ga je toženka objavila in se nanaša na poslovanje Občine X. ter njeno razpolaganje z nepremičninami v lasti občine, izhaja, da obstoji javni interes, po objektivni, vsestranski in pravočasni informiranosti o tem kako je tožnica poslovala z javnimi sredstvi in razpolagala z nepremičninami, ki so v lasti občine.
V obravnavani zadevi gre po presoji sodišča druge stopnje za informacijo o javni zadevi, ki je za javnost tolikšnega pomena, da njen interes po objektivni in vsestranski predstavitvi vsebine pretehta nad svobodo izražanja.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - psihično stanje - opredelitev do izvedenskega mnenja - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih
Prav imata zatorej pritožnika, ko pogrešata prvostopenjsko opredelitev do izvida in mnenja v dokaznem smislu, še sploh upoštevaje poudarek sodne izvedenke, da je bila glede na vse navedeno oškodovančeva sposobnost presoje zmanjšana, saj so bili vsi njegovi voljni mehanizmi pod vplivom njegove odvisnosti, ki je ob akutni intoksikaciji še močneje vplivala na njegovo presojo realnosti, ki je bila hudo motena, na momente tudi popolnoma ukinjena.
pritožbene novote - postopek v sporu majhne vrednosti - pravočasne trditve
V skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena tega zakona. V postopkih v sporu majhne vrednosti to pomeni, da mora stranka dejstva navesti najkasneje v roku 8 dni od prejema pripravljalne vloge nasprotne stranke. Ker toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedla trditev, ki jih sedaj navaja v pritožbi, sodišče navedenih pritožbenih zatrjevanj ni smelo upoštevati.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 33. ZKP člen 209, 209/2, 213b, 213b/1, 213b/4, 213b/5.
obiskovanje pripornika - zunajzakonska skupnost
Pritožbeno zatrjevanje statusa zunajzakonskega partnerstva med obdolženim A. A. in pričo B. B., s katerim zagovornica utemeljuje obstoj njunega bližnjega razmerja, le še podkrepi pravilnost prvostopenjskega stališča o koluzijski nevarnosti in sploh preteči škodi uspešne izvedbe kazenskega postopka.
korist mladoletnega otroka - odvzem otroka staršem - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - dokazna ocena
Na podlagi natančne dokazne ocene vseh izvedenih dokazov (točke 11, 12 in 13 obrazložitve), je sodišče prve stopnje presodilo, da so zaradi varovanja koristi desetletnega A. A., sina nasprotnih udeležencev, izpolnjeni zakonski pogoji za odvzem otroka staršem. Ustrezno je upoštevalo določbe Družinskega zakonika (8. člen DZ), po katerem otroci uživajo posebno varstvo države vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otroka. Odločitev je sprejelo na podlagi določbe 160. člena DZ v zvezi s 157. členom DZ, ki določa, da sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog izreče ukrepe za varstvo koristi otroka, kadar ugotovi, da je otrok ogrožen.