Zlasti, ko stranka uveljavlja denarni in nedenarni zahtevek, pa z denarnim uspe le delno, je treba upoštevati tudi pomen nedenarnega zahtevka za stranko in uspeh stranke z njim.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da materialnopravno podlago tožbenemu zahtevku predstavljajo določbe ZPotK, OZ ter ZVPot v zvezi z Direktivo Sveta 93/13/EGS.
Ob pregledu zadeve je bilo namreč ugotovljeno, da je bila v okviru izvršitve EPN z dne 4. 7. 2019 (l. št. 338) s strani tožilstva v Estoniji 13. 8. 2019 prejeta dokumentacija (l. št. 308 -461), ki obsega poročila in druge listine, na katere se v zvezi z očitkoma pod točkama I/2 in III/1 izreka sklicuje pravnomočna obtožnica, št. Kt/7046/2021/FD/ab z dne 11. 10. 2021 (2886-2945), in na katere se v smislu utemeljitve ustreznega dokaznega standarda, (poleg drugih dokazov) sklicuje tudi odredba Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti MS-Ktpp-z/5/2019/6/FD-mv z dne 21. 1. 2020 (l. št. 194-203).
Po oceni pritožbenega sodišča bi bilo treba za razjasnitev navedenega pri pristojnih estonskih organih pridobiti podatek o tem, ali je bil postopek zoper J. J. v Estoniji že morebiti pravnomočno končan, ter v tem primeru zaprositi za posredovanje pravnomočne odločbe, v nasprotnem primeru pa preveriti, ali so bili postopanje in ukrepi, izvedeni pri pridobitvi posredovanih dokazov, skladni z zahtevami estonske zakonodaje. Šele po pridobitvi teh podatkov je namreč moč narediti ustavnosodno presojo o tem, ali estonski zakonodajni okvir ustreza temeljnim procesnim jamstvom slovenske Ustave v smislu predhodno povzete ustavne odločbe.